Skoči do osrednje vsebine

- O reviziji
  
  Temeljna naloga računskega sodišča je pregled in nadzor poslovanja uporabnikov javnih sredstev. Z revidiranjem pridobi ustrezne in zadostne podatke za izrek mnenja o poslovanju revidiranca. O izvedeni reviziji nato izda poročilo, ki ga posreduje revidirancem in državnemu zboru ter ga objavi na svoji spletni strani.
- Revizije
- Revidiranje
- Javnost dela zagotavljamo
  - z objavo poročila o delu
  - z objavo revizijskih in porevizijskih poročil
  - z objavo mnenj o vprašanjih iz svoje pristojnosti, z novinarskimi konferencami in izjavami za javnost
  Več o obveščanju javnosti
- Javnost in mediji
- Javne objave
- Računsko sodišče
  
  Po ustavi je Računsko sodišče RS najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Ustava tudi določa, da je računsko sodišče pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. Po Zakonu o računskem sodišču aktov, s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi.
- O Računskem sodišču
- Institucija
- Pravna podlaga

Naslovnica dokumenta z ilustracijo osnovnih storitev: pošte, trgovitne, banke, šole in zdravstvenega doma

Dostopnost storitev splošnega pomena

O projektu

Računsko sodišče za potrebe izvajanja revizijske pristojnosti zbira relevantne podatke, jih preučuje in prepoznava tveganja za nepravilno ali nesmotrno porabo javnih sredstev. Raziskava bo računskemu sodišču služila kot pomoč pri identifikaciji področij za izvedbo revizij, njene rezultate, skupaj z relevantnimi javno dostopnimi podatki in našimi opažanji, pa objavljamo, ker menimo, da so lahko koristni tako za deležnike na vseh ravneh zagotavljanja storitev, kot tudi za prebivalce, torej koristnike teh storitev.

Za raziskavo med občinami smo se odločili, ker najbolje poznajo konkretne težave prebivalcev pri dostopanju do storitev splošnega pomena - so enota države, ki je najbližja prebivalcem kot koristnikom storitev, obenem pa morajo velik del teh storitev tudi zagotavljati.

Pri analizi in predstavitvi smo izhajali iz odgovorov občin in javno dostopnih podatkov, pri čemer njihove pravilnosti oziroma točnosti nismo preverjali.

Poziv za popravek ali dopolnitev podatkov >

Projekt

Dostopnost storitev splošnega pomena

Dostop do storitev kot so pitna voda, izobraževanje, zdravstvo, internet, javni prevoz naj bi bil zagotovljen vsem prebivalcem v Republiki Sloveniji v primerljivi kakovosti.
Žal pa temu ni tako.

Da bi dobili boljši vpogled v to, za prebivalce in javne finance, izjemno pomembno področje smo med vsemi 212 občinami izvedli raziskavo o težavah njihovih prebivalcev pri dostopanju do storitev splošnega pomena.

96,7 % občin je izpostavilo težave prebivalcev pri dostopanju do storitev splošnega pomena, največ na področjih:

Bančne storitve Storitev bančništva država oziroma občine niso dolžne zagotavljati, njihova dostopnost je zato prepuščena trgu. Za občine oziroma njihove prebivalce je pomembna predvsem prisotnost bankomata.

Težave z dostopanjem do bančnih storitev so posebej izpostavile občine z majhnim številom prebivalstva, redko poseljene občine, občine z visokim deležem starejših prebivalcev in občine z veliko površino. Najpogosteje izpostavljene težave
neobstoj poslovalnice oz. zapiranje poslovalnic	neobstoj bankomata oz. zmanjševanje števila bankomatov	slaba storitev (prekratek delovni čas, omejena ponudba storitev)
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena	tveganje neenakopravne obravnave občanov različnih občin zaradi neustrezno opredeljenih nalog občin

nazaj na področja ˄

Internet Dostop do interneta s primerno hitrostjo je z zakonom določen kot univerzalna storitev, ki bi morala biti zagotovljena vsem končnim uporabnikom na ozemlju Republike Slovenije.

S to težavo se srečujejo predvsem obmejne občine, občine z majhno površino in velikim deležem starejših od 65 let. Najpogosteje izpostavljene težave
razpršena poselitev oziroma razgiban teren	oddaljenost posameznih prebivalcev od večjih naselij
neobstoječa infrastruktura	nerentabilnost gradnje za zasebne ponudnike
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena
tveganje neenakopravne obravnave občanov različnih občin zaradi neustrezno opredeljenih nalog občin	tveganje neobstoja oziroma neustreznosti občinskih krovnih strateških dokumentov dolgoročnega razvoja

nazaj na področja ˄

Pitna voda Pravica do pitne vode je ena od osnovnih človekovih pravic, zavarovana pa je tudi v Ustavi Republike Slovenije. Oskrba s pitno vodo se izvaja v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (javna oskrba s pitno vodo), pa tudi kot lastna oskrba s pitno vodo, kjer občina ne zagotavlja javne službe.

Najpogosteje so te težave zaznale občine z veliko površino in redko poseljenostjo. Najpogosteje izpostavljene težave
pomanjkanje finančnih sredstev za izgradnjo javnega vodovoda na območjih z razpršeno poselitvijo oz. razgibanim terenom	oddaljenost posameznih prebivalcev od večjih naselij oziroma območij, na katerih je zagotovljen javni vodovod
zastareli deli javnega vodovoda, ki jih je treba obnoviti	zagotavljanje kakovostne pitne vode za prebivalce, ki so odvisni od lastne oskrbe
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja in povezane revizije
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena	tveganje neenakopravne obravnave občanov različnih občin zaradi neustrezno opredeljenih nalog občin
tveganje neobstoja oziroma neustreznosti občinskih krovnih strateških dokumentov dolgoročnega razvoj	Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode	Urejanje oskrbe s pitno vodo v Pomurju

nazaj na področja ˄

Mobilnost Za dostopnost storitev splošnega pomena je ključna dobra povezanost središč različnih ravni in učinkovit javni prevoz. Navedeno velja še posebej za tiste skupine prebivalstva, ki nimajo lastnega prevoza oziroma ne morejo voziti (invalidi, starejši, socialno šibkejši, mladi) in zato nimajo neposrednega oziroma neodvisnega dostopa do storitev, ki niso na voljo v bližini njihovega bivališča.

Dostopnost javnega prevoza je glede na ostale občine problematična predvsem v občinah z velikim deležem prebivalcev, starejših od 80 let, v redko poseljenih občinah ter obmejnih občinah, vzpostavljanje prometnih povezav pa predvsem v občinah s 15.000 in več prebivalci. Najpogosteje izpostavljene težave
premajhen obseg sredstev za zagotovitev dobro vzdrževanih cest	slabe povezave do večjih krajev	premajhna frekvenca voženj
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja in povezane revizije
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena	tveganje neenakopravne obravnave občanov različnih občin zaradi neustrezno opredeljenih nalog občin
Vodenje in prostorsko načrtovanje projekta 3. razvojne osi	Uvedba elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji	Pravilnost in smotrnost poslovanja Mestne občine Velenje v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva

nazaj na področja ˄

Zdravstvena dejavnost Varovanje zdravja je temeljna pravica posameznika na ravni EU in tudi ustavna pravica v Republiki Sloveniji. Možnost dostopa do splošnega zdravnika na območju občine je kot nujnega ocenilo 86,8% občin.

Težave na tem področju so zaznavale predvsem redko poseljene občine, občine z veliko površino, občine s 15.000 in več prebivalci in občine z velikim deležem prebivalcev, starejših od 80 let. Najpogosteje izpostavljene težave
slaba dostopnost zdravnikov (delovni čas, čakalne dobe)	ukinjanje ambulant, pomanjkanje zdravnikov	neobstoj dežurne službe, službe nujne medicinske pomoči in slaba dostopnost
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja in povezane revizije
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena	tveganje neenakopravne obravnave občanov različnih občin zaradi neustrezno opredeljenih nalog občin
Skrb za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela	Zbirno poročilo: Nabava zdravil v lekarnah v letu 2020	Učinkovitost ureditve javne službe in razmejevanja od ostalih dejavnosti javnih zavodov

nazaj na področja ˄

Poštne storitve Določene poštne storitve so z zakonom opredeljene kot univerzalne storitve, kar pomeni, da morajo biti vsem uporabnikom na voljo v predpisani kakovosti in po ceni, dostopni za vse uporabnike poštnih storitev.

Težave so v podobnih deležih zaznavale vse občine, ne glede na število prebivalcev, delež starejših in površino. Najpogosteje izpostavljene težave
neobstoj poslovalnice oz. zapiranje poslovalnic	slaba storitev (prekratek delovni čas, omejena ponudba storitev)
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja in povezane revizije
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena	POVEZANE REVIZIJE revidiranca družbe Pošta Slovenije

nazaj na področja ˄

Državna uprava Storitve državne uprave zajemajo storitve, kot so izdaja potnega lista in osebne izkaznice, odmera davka ob prometu z nepremičninami, izdaja potrdila iz zbirk geodetskih podatkov.

Glede na odgovore občin so te težave značilne predvsem za občine z veliko površino. Še posebej so zaznane v občinah, ki se soočajo tudi s težavami glede mobilnosti. Najpogosteje izpostavljene težave
ukinjanje posameznih enot zagotavljanja upravnih storitev	reorganizacija upravnih enot in krajšanje delovnega časa krajevnih uradov	nedostopnost upravnih storitev za starejše prebivalce, ki so manj mobilni in slabše digitalno usposobljeni
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena

nazaj na področja ˄

Primerno stanovanje 78. člen Ustave Republike Slovenije določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Pristojnosti in naloge države ter občin na stanovanjskem področju in stanovanjsko politiko podrobneje ureja zakonodaja in nacionalni stanovanjski program.

Težave prebivalcev pri pridobivanju primernega stanovanja so največkrat zaznale občine z več kot 15.000 prebivalci (med temi izstopajo mestne občine) in redko poseljene občine. Najpogosteje izpostavljene težave
pomanjkanje stanovanj (tržnih in neprofitnih) in zemljišč za gradnjo, glede na potrebe prebivalcev	neustrezne oziroma pomanjkljive strateške usmeritve na stanovanjskem področju in področju urejanja prostora
neustrezna pravna ureditev	dolgotrajni postopki na področju urejanja prostora in gradnje ter pomanjkanje finančnih sredstev
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja in povezane revizije
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena	tveganje neenakopravne obravnave občanov različnih občin zaradi neustrezno opredeljenih nalog občin
tveganje neobstoja oziroma neustreznosti občinskih krovnih strateških dokumentov dolgoročnega razvoja	Doseganje zastavljenih ciljev Nacionalnega stanovanjskega programa	Revizijsko poročilo o smotrnosti gospodarjenja z nezazidanimi stavbnimi zemljišči

nazaj na področja ˄

Oskrba starejših Storitve, ki se nanašajo na varstvo in nego tistih, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti pri osnovnih življenjskih aktivnostih potrebujejo pomoč drugih, so kot storitve socialnega varstva v Sloveniji urejene predvsem z Zakonom o socialnem varstvu, izvajajo pa se kot javna služba.

Težave svojih prebivalcev so največkrat zaznale občine z več kot 15.000 prebivalci Najpogosteje izpostavljene težave
nedostopnost oskrbe v domovih starejših občanov	slabe storitve v domovih starejših občanov	zagotavljanje ustrezne ravni oskrbe na domu, neobstoj storitev dnevnega varstva starejših
neustrezne pravne podlage	neobstoj oziroma pomanjkanje ustreznega števila oskrbovanih stanovanj.
Kako občine rešujejo te težave Ugotovljena tveganja in povezane revizije
tveganje, da niso vzpostavljeni pogoji za sistemsko reševanje problematike	tveganje za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in dostopnih storitev splošnega pomena
Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih	Učinkovitost poslovanja Mestne občine Ljubljana v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva	Učinkovitost ureditve javne službe in razmejevanja od ostalih dejavnosti javnih zavodov

nazaj na področja ˄

Katere storitve so občinam najbolj pomembne?

Za kar 3/4 občin je nujna prisotnost naslednjih storitev: vrtec, trgovina, splošni zdravnik, osnovna šola, bankomat, poslovalnica pošte, AED, pokrit športni objekt, pomoč/oskrbo na domu, zobozdravnik, lekarna in medkrajevni potniški prevoz.

Prisotnost storitev po občinah

Odstotek občin v katerih je prisotna posamezna storitev:

Sam obstoj določene storitve na območju občine pa še ne pomeni, da se ta izvaja kakovostno, oziroma da se izvaja v primerljivi kakovosti za vse prebivalce občine.

V povprečju so občine težave svojih prebivalcev pri dostopanju do storitev zaznale na 6 od 18 izbranih področij.

Katere storitve so najbolj problematične?

Odgovori občin glede zaznanih težav pri dostopanju do posameznih storitev so povezani z nekaterimi značilnostmi občine (število prebivalcev, starost prebivalcev, gostota poselitve, površina).

Več o dostopnosti
storitev splošnega
pomena si preberite
v raziskavi

Preberite tudi: Cene občinskih storitev >