Računsko sodišče je ocenilo, da normativna ureditev javne službe na področju socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja in raziskovanja ni bila učinkovita. Področni zakoni niso opredelili vseh elementov za opredelitev javne službe ter okvira in usmeritev za podrobnejše urejanje v podzakonskih in drugih splošnih aktih. Na podlagi predpisov ni bilo mogoče nedvomno ugotoviti vsebine in obsega javne službe, ki ga mora opraviti posamezen javni zavod. Predpisi niso določali meril za presojo, ali so druge dejavnosti javnega zavoda namenjene opravljanju dejavnosti javne službe, niti dovoljenega obsega teh dejavnosti in načina oblikovanja njihovih cen, nameni porabe presežka iz teh dejavnosti pa niso bili jasno opredeljeni. Področna ministrstva so izvajala nadzor nad poslovanjem javnih zavodov na različne načine, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo pa niso pripravili nobenih usmeritev za poenotenje nadzora. Od Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila, vladi pa je podalo tudi priporočila za ureditev revidiranega področja.