Delovna področja

Računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja uporabnika javnih sredstev, ki ga določa Zakon o računskem sodišču. Ta je lahko:

• pravna oseba javnega prava ali njene enote;
• pravna oseba zasebnega prava, če je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; če je koncesionar ali če je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
• fizična oseba, če zanjo velja, da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

Računsko sodišče lahko revidira akte o poslovanju preteklih let kakor tudi akte o načrtovanem poslovanju. Revidiranje poslovanja je po Zakonu o računskem sodišču pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov: 

• za izrek mnenja o pravilnosti poslovanja – pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov o skladnosti poslovanja s predpisi in usmeritvami, ki jih mora upoštevati uporabnik javnih sredstev,
• za izrek mnenja o smotrnosti poslovanja – pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov o gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti poslovanja.

Mnenje o poslovanju, ki ga poda računsko sodišče, mora spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša. Ena od temeljnih nalog računskega sodišča je tudi svetovanje uporabnikom javnih sredstev, kako povečati učinkovitost poslovanja in preprečiti ter odpraviti napake, nepravilnosti in nesmotrnosti pri svojem finančnem poslovanju. Računsko sodišče izdaja tudi stališča in mnenja o javnofinančnih vprašanjih. 

Zakon o računskem sodišču določa poleg pristojnosti tudi obveznosti, ki jih dodatno predpisujejo še nekateri drugi zakoni in predpisi, na primer Zakon o političnih strankah in Zakon o volilni in referendumski kampanji.

Po Zakonu o računskem sodišču mora računsko sodišče vsako leto obvezno revidirati:

• pravilnost izvršitve državnega proračuna (pravilnost poslovanja države),
• pravilnost poslovanja javnega zavoda za zdravstveno zavarovanje,
• pravilnost poslovanja javnega zavoda za pokojninsko zavarovanje,
• pravilnost poslovanja ustreznega števila mestnih in drugih občin,
• poslovanje ustreznega števila izvajalcev gospodarskih javnih služb,
• poslovanje ustreznega števila izvajalcev negospodarskih javnih služb.

O svojem delu je dolžno predložiti vsako leto poročilo o delu državnemu zboru.

Revizijski oddelki

Revizijski oddelki izvajajo poleg revidiranja tudi razvojne naloge na svojem revizijskem področju. Revizijski oddelek vodi vrhovni državni revizor, ki izvršuje revizijsko pristojnost računskega sodišča v skladu z Zakonom o računskem sodišču in v skladu s pooblastili predsednice računskega sodišča.

Revizijski oddelek B1
Helena Jenko, vrhovna državna revizorka

V revizijsko področje oddelka B1 spadajo predvsem:

• vladni uporabniki državnega proračuna.

Revizijski oddelek B2
mag. Simona Majer, vrhovna državna revizorka

V revizijsko področje oddelka B2 spadajo predvsem:

• lokalne skupnosti.

Revizijski oddelek B3
Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka

V revizijsko področje oddelka B3 spadajo predvsem:

• izvajalci negospodarskih javnih služb;
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Revizijski oddelek B4
Jerneja Vrabič, vrhovna državna revizorka

V revizijsko področje oddelka B4 spadajo predvsem:

• izvajalci gospodarskih javnih služb;
• gospodarske družbe, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež.

Revizijski oddelek B5

V revizijsko področje oddelka B5 spadajo predvsem:

• IT revizije;
• revizije trajnostnega razvoja;
• politične stranke ter volilne in referendumske kampanje.

Revizijski oddelek B6
mag. Nataša Karlić Kovačič, vrhovna državna revizorka

V revizijsko področje oddelka B6 spadajo predvsem:

• nevladni in pravosodni uporabniki državnega proračuna;
• javne agencije, javni skladi, zbornice in
• nevladne organizacije.