Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.

    Več o tem v Izjavi o dostopnosti >

    Revizija

    Učinkovitost uvedbe elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji

    Zadnja sprememba:
    26. 10. 2021

    Podatki o reviziji

    Revidiranec/ci:

    Cilj revizije:

    Izrek mnenja o učinkovitosti uvedbe elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji.

    Revidirano obdobje:
    2006 - 2018

    Sklep o reviziji:
    Številka sklepa: 320-17/2017/2
    Datum: 14. 11. 2017
    Sprememba sklepa:
    št. 320-17/2017/9 z dne 23. 11. 2018

    Opombe:

    Uvedba elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji

    Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti uvedbe elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2018. Revizijo je izvedlo na Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstvu za infrastrukturo (v nadaljevanju: ministrstvo), Slovenskem državnem holdingu, d. d. (v nadaljevanju: SDH) in Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: družba DARS) in pri tem preverilo, ali je bilo načrtovanje, izvajanje in zaključevanje uvedbe elektronskega cestninjenja učinkovito.

    Računsko sodišče je podalo mnenje, da je bilo poslovanje revidirancev pri uvedbi elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji delno učinkovito.

    V fazi načrtovanja uvedbe elektronskega cestninjenja so različne vlade s sprejetjem akcijskih načrtov oziroma njihovih sprememb v obdobju od leta 2006 do leta 2011 vsebinsko spreminjale koncept elektronskega cestninjenja. Prvi mednarodni javni razpis za vzpostavitev in delovanje elektronskega cestninskega sistema je prekinila vlada sama, drugega pa je v celoti razveljavila Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Šele v letu 2015 je tretji mednarodni javni razpis privedel do uvedbe elektronskega cestninjenja.
    V fazi izvajanja uvedbe elektronskega cestninjenja so pri pripravi razpisne dokumentacije sodelovali številni strokovnjaki z različnih področij, vendar v strokovno komisijo za izvedbo tretjega mednarodnega javnega razpisa ni bil imenovan nihče s področja cestninjenja ali s področja cestninskega nadzora. Rok za odpiranje ponudb je bil podaljšan, vendar iz dokumentacije ni mogoče ugotoviti razlogov za podaljšanje. Merila za ocenjevanje ponudb so bila določena na način, da ni bilo mogoče preveriti točnosti informacij, navedenih v ponudbah. Pogodba za vzpostavitev in delovanje elektronskega cestninjenja je bila sklenjena leta 2016 (10 let po tem, ko so se pričele izvajati aktivnosti v zvezi z uvedbo elektronskega cestninjenja) s konzorcijem Telekom v vrednosti 90.566.754 EUR, ki je poleg vzpostavitve sistema vključevala tudi 10-letno delovanje sistema ter nekatere druge postavke cenika, povezane z delovanjem sistema. K navedeni pogodbi pa je bilo že v obdobju do konca leta 2018 sklenjenih 8 aneksov. Z 8. aneksom se je pogodbena vrednost povečala na 93.088.648 EUR. Povečevanje pogodbene vrednosti je prikazano kot dodatna dela, v okviru katerih pa je šlo tudi za nabavo opreme z drugačnimi tehničnimi specifikacijami od prvotno dogovorjenih, brisanje nekaterih postavk, navedenih v ceniku, pa je povzročilo, da se skupna pogodbena vrednost kljub dodatnim delom ni bistveno spremenila, dodajale so se tudi že obstoječe kategorije (na primer rezervni deli, dodatne storitve, tehnično delovanje), ki so bile vključene že v pogodbo za vzpostavitev in delovanje elektronskega cestninjenja. Poleg povečevanja pogodbene vrednosti vzpostavitve in delovanja elektronskega cestninjenja so v zvezi s tem projektom nastali še stroški, povezani z rušitvijo in preureditvijo cestninskih postaj in postajališč (ki jih do uvedbe elektronskega cestninjenja ni bilo mogoče odstraniti) ter cestišč, ki so v obdobju, na katero se nanaša revizija, znašali vsaj 27.161.093 EUR in so stroške uvedbe elektronskega cestninjenja povečali kar za 30 %. Z upoštevanjem teh stroškov so stroški celotnega projekta uvedbe elektronskega cestninjenja (vzpostavitev sistema, delovanje v obdobju 10 let ter rušitev in preureditev cestninskih postaj, postajališč in cestišč) ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, znašali skupaj 120.249.741 EUR. Izven obdobja, na katero se nanaša revizija, pa iz razpoložljivih podatkov izhaja, da se je ta vrednost že povečala, in sicer na 144.773.248 EUR. Po oceni Evropske investicijske banke naj bi ti stroški – stroški celotnega projekta uvedbe elektronskega cestninjenja (vključujoč vzpostavitev in delovanje elektronskega sistema cestninjenja, rušitev in preureditev cestninskih postaj, postajališč in cestišč) znašali do 105.400.000 EUR. Ta vrednost je bila presežena že v obdobju, na katero se nanaša revizija. Ker ni bilo na razpolago zadostnih lastnih virov za financiranje projekta uvedbe elektronskega cestninjenja, je bil projekt financiran z dolžniškimi viri financiranja, z najetjem posojila pri Evropski investicijski banki v vrednosti 51.000.000 EUR, ki pa predstavlja dražji vir financiranja od lastnih sredstev. Odplačevanje kreditov je povezano z zagotavljanjem zadostnih prihodkov iz naslova cestnin, ki so s strani vlade odvisni od morebitnega poviševanja cene za tovorna vozila na prevoženi kilometer in s strani uprave družbe DARS od morebitnega zniževanja diferenciacije cestnine za ekološko čistejša tovorna vozila. Oboje ne predstavlja ustrezne cenovne politike glede na usmeritve Evropske komisije, ki teži k zmanjševanju stroškov upravljavcev cestninskih sistemov. Kljub uvedbi elektronskega cestninjenja, ki temelji na več avtomatiziranih procesih, ki nadomeščajo delovno silo, pa se je število zaposlenih v družbi DARS ohranilo na približno enaki ravni.

    Od 1. 4. 2018 ima Republika Slovenija delujoč sistem elektronskega cestninjenja tovornih vozil v prostem prometnem toku. Prvotni rok za izvedbo del je bil 27. 9. 2017, vendar je bil z aneksom podaljšan na 24. 11. 2017. Kasneje je bil v novem aneksu zgolj omenjen rok za zagon oziroma prevzem elektronskega cestninskega sistema, in sicer 1. 4. 2018, h kateremu se je uprava družbe DARS zavezala tudi v pogodbi o financiranju.

    Računsko sodišče je vladi, ministrstvu in upravi družbe DARS podalo priporočila, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila.

    Deli vsebino