Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Spremembe na področju analize učinkov predlaganih predpisov od izdaje zadnjega RIA poročila in prikaz primerov učinkov sprejetih zakonov na treh izbranih aktualnih področjih

Zadnja sprememba:
24. 2. 2021

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

  1. Izrek mnenja o spremembah na področju analize učinkov predlaganih predpisov od izdaje zadnjega RIA poročila
  2. Izrek mnenj o učinkovitosti posameznih ministrstev na področju izvajanja analiz učinkov predpisov na družbo, s poudarkom na predpisih, ki se nanašajo na področja:
  • varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
  • oddaje stanovanj turistom,
  • področje trga delovne sile predvsem zagotavljanje dela delavcev uporabniku.

Revidirano obdobje:
od 31. 5. 2012 do 30. 6. 2018

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-3/2018/4
Datum: 18. 5. 2018
Sprememba sklepa:
št. 320-3/2018/10, 320-3/2018/11 in 320-3/2018/12 z dne 19. 9. 2018

Opombe:

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo (3)

Računsko sodišče je v letih 2007 in 2012 že izdalo revizijski poročili Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo (RIA 1 in RIA 2). Ti poročili skupaj z najnovejšim poročilom (RIA 3) kažeta na to, kako računsko sodišče kontinuirano preverja področje priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov že od leta 2004. Hkrati z vnovično revizijo RIA 3 je računsko sodišče izvedlo tudi 3 ločene revizije – študije primerov, in sicer s področja oddaje stanovanj turistom na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), zagotavljanja dela delavcev uporabniku na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na Ministrstvu na obrambo (MORS).

 

Enako kot v RIA 1 in RIA 2 je tudi v tokratni reviziji računsko sodišče želelo odgovoriti na vprašanje, kako sprejemamo predpise v Republiki Sloveniji. Računsko sodišče meni, da je bila Vlada Republike Slovenije v obdobju, na katero se nanaša revizija, pri urejanju področja izvajanja analiz učinkov predpisov na družbo delno učinkovita. Učinkovito sprejemanje predpisov pomeni, da so s predpisi urejene samo zadeve, ki jih ni mogoče urediti na bolj ustrezen način, in da se ob sprejemanju predpisov premislijo vse posredne in neposredne posledice, ki naj bi jih sprejetje predpisa povzročilo, oziroma da gre za takšno pripravo, sprejemanje in spremljanje predpisov, ki omogoča doseganje ciljev, ki so si jih pristojni organi postavili na tem področju. Predpisi so prepogosto nerazumljivi, nejasni, preobširni in medsebojno neusklajenim, kar med drugim povzroča dodatne administrativne ovire. Še vedno je treba vlado in pristojne organe za pripravo, sprejemanje in spremljanje predpisov opozarjati na prepodrobno in parcialno poročanje pri pripravi predloga predpisa, kar lahko privede do situacije, ko bo analiza učinkov predpisov na družbo predstavljala sama sebi največjo administrativno oviro. Pri tem se lahko izgubi tudi namen in cilj spremembe ali priprave novega predpisa. Posebej zaskrbljujoče je neupoštevanje poslovnika vlade pri pripravi predpisov v delu, ki nalaga pristojnim organom pripravo presoje vsaj: finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva z načinom zagotovitve; administrativnih posledic; posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij; posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike; posledic na socialnem področju ter posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja. S tem je povezana tudi nujna dopolnitev sistema MOPED (modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov), saj lahko presoja, ki se nanaša le na mala in srednja podjetja (gre za izvajanje MSP testa) in ki se najbolj dosledno izvaja, povzroči neravnovesje izvajanja politik. Zato je tudi pomembno nadaljevanje izvajanja Akcijskega načrta za izboljšanje postopka načrtovanja, priprave, sprejemanja in vrednotenja učinkov zakonodaje 2019–2022, ki ga je vlada sprejela v letu 2019.

Z delno učinkovito je računsko sodišče ocenilo tudi delovanje ministrstev, pristojnih za posamezna obravnavana področja in za katera so bila izdana 3 ločena revizijska poročila. Poleg ugotovitev in ocen o delovanju ministrstev pri pripravi, sprejemanju in spremljanju predpisov, ki so primerljive z ugotovitvami in ocenami, izrečenimi vladi, je računsko sodišče izpostavilo več pomanjkljivosti.

Naloga MORS je, da zagotavlja toliko in takšne vire, ki omogočajo nemoteno delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar predvsem pomeni, da mora poskrbeti, da ne bo ogroženo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih ali drugih nesreč. Izvajanje teh nalog namreč v 70 % sloni na prostovoljstvu, delovanju prostovoljnih sestavov, to je reševalnih služb, društev in klubov, ki so močno odvisni od učinkovito urejenega sistema podpore, ki pa jo zagotavlja MORS.

Cilji MOP se nanašajo na to, da bi se čim več razpoložljivih stanovanj namenilo za trajni stanovanjski najem predvsem za ranljivejše skupine prebivalstva, nasprotno pa si MGRT prizadeva, da se čim večje število ponudnikov stanovanj pritegne k opravljanju dejavnosti sobodajalstva, torej tudi oddaje stanovanj turistom. Poleg neusklajenih ciljev ministrstev je treba opozoriti, da lahko oddajanje stanovanj turistom vodi v izseljevanje stanovalcev iz mestnih središč, kot na primer v turistično zanimivih evropskih mestih, in/ali do sprememb in velikokrat nevšečnosti, ki jih tovrstna oddaja stanovanj povzroča sostanovalcem, največkrat lastnikom stanovanj v večstanovanjskih hišah. Ne nazadnje gre za lastninsko pravico na nepremičninah, ki je ustavna kategorija in jo je zato treba spoštovati.

MDDSZ ne obvladuje tveganj s področja zlorab zaposlenih pri opravljanju dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, kljub temu da je bil glavni cilj predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-C) ravno zmanjševanje zlorab. MDDSZ ni v zadostni meri preverilo, kaj oziroma kakšne pasti lahko takšna ureditev prinese delavcem. V pripravi gradiva predloga ZUTD-C je MDDSZ predvsem navajalo presojo, ki se nanaša na gospodarstvo, ne pa tudi presoje posledic na socialnem področju, predvsem socialnih in drugih posledic, ki lahko vplivajo na delavce, ki se jim zagotavlja delo pri uporabniku. Pri ZUTD-C vsekakor ni šlo le za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, čeprav je bil predlog sprememb kot tak označen v parlamentarni proceduri. Gre za področje, ki je zelo občutljivo z vidika varovanja pravic zaposlenih. Glavni cilj ZUTD-C ni bil dosežen; MDDSZ ne obvladuje tveganj, povezanih s cilji, zaradi katerih so bili ZUTD-C in drugi predpisi s tega področja sprejeti, in ne preprečuje zlorab na tem področju.

Na vprašanje, kako sprejemamo predpise v Republiki Sloveniji, na žalost ni mogoče odgovoriti, da so sprejeti v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti iz leta 2009. Resolucija se sicer od leta 2009 ni spremenila, kar računsko sodišče ocenjuje kot pozitivno, pri tem pa meni, da se ji še vedno namenja premalo pozornosti, saj je zaradi svojih ciljev in načel ter razumljivosti še vedno, če ne celo vedno bolj aktualna.

Deli vsebino