Računsko sodišče je revidiralo smotrnost ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki v Republiki Sloveniji od leta 2005 do konca leta 2007 na Ministrstvu za okolje in prostor in pri šestih izvajalcih gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

Revidiranje smotrnosti poslovanja, povezanega z okoljsko problematiko je v Strategiji Računskega sodišča 2007-2013 določeno kot eno izmed strateških področij, zato mu namenjamo precej pozornosti. Računsko sodišče tako sistematično preverja procese pri ravnanju s posameznimi vrstami naravnih dobrin (voda, zrak) ali odpadkov (okoljske dajatve, izrabljene avtomobilske gume in izrabljena motorna vozila, nelegalna odlagališča odpadkov, gradbeni odpadki, ipd.). 

Za revidiranje ravnanja pri ločenem zbiranju odpadkov smo se odločili, ker smo ocenili, da gre pri ravnanju z odpadki za pomembno temo, saj:

• je ureditev ustreznega ravnanja z odpadki ena od prednostnih nalog vseh držav članic EU in eden od ključnih ciljev šestega okoljskega akcijskega programa, pri čemer si morajo države članice prizadevati za zmanjšanje odlaganja odpadkov ter ponovno uporabo le-teh, 
• je v okviru reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji od leta 2008 do 2013 med ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja bistveno doseganje ciljev Operativnega programa odstranjevanja odpadkov glede predelave oziroma ponovne uporabe odpadkov, 
• je Slovenija na repu držav EU (17. od 27-ih) glede količine ločeno zbranih odpadkov, saj je v letu 2007 več kot 80 odstotkov komunalnih odpadkov še vedno odlagala, kar je zaradi vplivov na okolje in učinkovitost ravnanja z odpadki zadnja in ne poglavitna možnost pri ravnanju z odpadki,  
• si je Slovenija zastavila ambiciozne cilje glede ločeno zbranih količin komunalnih odpadkov in njihove predelave, ki pa jih ne dosega
• odlaganje biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih komunalnih odpadkov ne zagotavlja obratovanja odlagališč v skladu z izdanimi dovoljenji za obratovanje, obenem pa povzroča približno 3,3 % emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k segrevanju ozračja.

V reviziji smo ocenili, da MOP ni vzpostavilo učinkovitega sistema:

• ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki, 
• ravnanja z odpadno embalažo in njegovega financiranja, in 
• spremljanja izvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov.

Z leve: vrhovni državni revizor Samo Jereb, predsednik dr. Igor Šoltes

Pri oceni poslovanja izvajalcev GJS ravnanja z odpadki smo ocenili, da sta:

1. uspešno poslovali družbi Snaga Maribor in Komunalno podjetje Vrhnika, ostale družbe (Snaga Ljubljana, SIMBIO, Komunala Novo mesto in JKP Slovenske Konjice) pa pri ločenem zbiranju niso poslovale uspešno, saj niso dosegle načrtovanih ciljnih deležev ali pa so bili njihovi rezultati ločenega zbiranja slabši tudi od slovenskega povprečja. 
2. učinkovito poslovali družbi Snaga Ljubljana in Komunalno podjetje Vrhnika, ostale družbe (Snaga Maribor, SIMBIO, Komunala Novo mesto in JKP Slovenske Konjice) pa pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov niso poslovale učinkovito, saj kljub višjim stroškom ravnanja s komunalnimi odpadki kot drugi izvajalci, niso dosegale načrtovanega ali povprečnega slovenskega deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov. 

Za ugotovljene nesmotrnosti smo zahtevali izvedbo popravljalnih ukrepov v 90 dneh, podali pa smo tudi vrsto priporočil. 

Računsko sodišče je po preveritvi izvedenih popravljalnih ukrepov MOP izdalo sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja in:

• pozvalo predsednika Vlade RS, naj začne s postopkom razrešitve Karla Erjavca, ministra za okolje, in računskemu sodišču v 15 dneh odgovori, kako bo ukrepal in
• obvestilo Državni zbor o izrečenem sklepu. 

MOP je namreč zadovoljivo izvedlo le en popravljalni ukrep od osmih, pri tem pa sta kot nezadovoljivo ocenjena ukrepa povezana z bistvenimi ugotovljenimi nesmotrnostmi. 
MOP namreč ni 

• pripravilo niti načrta aktivnosti, na podlagi katerega bi spremenilo nestimulativen način financiranja ločenega zbiranja embalaže, saj danes uporabniki storitev GJS več kot ločujejo, več tudi plačujejo, zaradi česar ni pričakovati, da se bodo udeleženci v sistemu trudili za doseganje ciljev, ki pa so ambiciozno zastavljeni;
• ni določilo okoljskih dajatev, s katerimi bi spodbujalo ločeno zbiranje odpadkov in ne pa gradnjo odlagališč. MOP je sicer že po roku za odzivno poročilo predložilo osnutek Uredbe o okoljski dajatvi, ki pa ne odpravlja, temveč celo poglablja netransparentnost sistema zbiranja okoljskih dajatev, na kar smo MOP opozarjali že pri reviziji okoljskih dajatev v letih od 2002 do 2005 in MOP že izdali sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja. 

Družbama Snaga MB in JKP Slovenske Konjice je Računsko sodišče izdalo sklep o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja in nadzorna sveta obeh družb pozvali, naj zagotovita izvedbo ukrepov, povezanih z računovodskim spremljanjem poslovanja ter poročata o njunih odločitvah Računskemu sodišču v 30 dneh. 

Predstavitev