Skoči do osrednje vsebine

Revizija

Primerna poraba občin v letih 2014–2015

Zadnja sprememba:
22. 11. 2017

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitost poslovanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance in ministrstva, pristojnega za lokalno samoupravo, v delu, ki se nanaša na financiranje primerne porabe v letih 2014 in 2015

Revidirano obdobje:
od 1. 7. 2012 do 31. 12. 2015

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-11/2015/2 in sprememba št. 320-11/2015/16 z dne 12. 1. 2017
Datum: 19. 11. 2015

Opombe:

Popravljalni ukrepi pri reviziji financiranja primerne porabe občin

Računsko sodišče je v porevizijskem postopku ocenjevalo ukrepe, ki so jih Vlada RS (vlada), Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance izvedli na podlagi zahtev, ki jih je računsko sodišče podalo v revizijskem poročilu Financiranje primerne porabe občin. 

Ker je pregled zadovoljivosti popravljalnih ukrepov kazal na to, da izvedba popravljalnega ukrepa Ministrstva za javno upravo, ki se nanaša na pripravo predloga sprememb predpisov, s katerim bo jasno določeno, katere so tiste naloge občin, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe občin, ni v celoti sledila zahtevi računskega sodišča iz revizijskega poročila, in glede na dejstvo, da je bil v Državnem zboru RS (državni zbor) v obravnavi Zakon o spremembah Zakona o financiranju občin (ZFO-1C), je računsko sodišče 19. 10. 2017 še pred izdajo porevizijskega poročila posredovalo vladi dopis, v katerem ji je predlagalo, da v okviru svojih pooblastil in možnosti zakonodajnega postopka poskrbi za takšne spremembe ZFO-1C, ki bi vključevale tudi jasnejšo opredelitev nalog, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe občin. Na podani predlog vlada računskemu sodišču ni podala odgovora. Državni zbor je 16. 11. 2017 sprejel Zakon o spremembah Zakona o financiranju občin. Sprememe se ne nanašajo na opredelitev nalog občin, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe občin.


Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu navedeni ukrep Ministrstva za javno upravo ocenilo kot delno zadovoljiv. V odzivnem poročilu je Ministrstvo za javno upravo med drugim podalo obrazložitev nalog in stroškov, ki se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe. Obrazložitev jasneje določa, katere so trenutno tiste vrste nalog občin (glede obveznosti in obsega izvajanja), katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe. Ministrstvo za javno upravo je tako vsebinsko zadostilo namenu popravljalnega ukrepa, vendar pa ni zagotovilo tudi normativne urejenosti, saj ni pripravilo predloga spremembe predpisa, v katerega bi vključilo takšno obrazložitev nalog. Računsko sodišče je zato hkrati z izdajo porevizijskega poročila izdalo tudi poziv vladi za ukrepanje, da v okviru svojih pristojnosti sprejme potrebne odločitve in ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da Ministrstvo za javno upravo pripravi predlog sprememb predpisov, s katerim bo jasno določeno, katere so tiste naloge občin, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe občin.

Ostale ukrepe (en ukrep vlade, pet ukrepov Ministrstva za javno upravo in pet ukrepov Ministrstva za finance) pa je računsko sodišče ocenilo kot zadovoljive.

Z izkazanimi ukrepi priprave predloga spremembe Zakona o financiranju občin (predlagani 3. člen predloga sprememb ZFO-1 spreminja dosedanji 12. člen ZFO-1) so revidiranci izkazali jasen postopek ugotovitve povprečnine. Predlagani postopek jasno razločuje izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog od določitve povprečnine. Postopek tudi določa, da se pri določitvi povprečnine upošteva okvir za pripravo proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni zbor.

Z izkazanim ukrepom priprave in sprejetja novega Pravilnika o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin (nov pravilnik), so revidiranci izkazali natančnejše ugotavljanje stroškov, ki se upoštevajo pri določanju primerne porabe občin. Novi pravilnik je bil pripravljen na podlagi izdelane preglednice, v kateri so naloge občin povezane s podprogrami programske klasifikacije. Novi pravilnik ne vsebuje nekaterih podprogramov programske klasifikacije, ki jih je določal stari pravilnik, in določa, pri katerih podprogramih se stroški ne upoštevajo v celoti. Opozorili smo, da v izkazanih popravljalnih ukrepih ni določen način ločenega evidentiranja izdatkov v tistih primerih, ko posamezni podprogram vključuje tako stroške, ki se upoštevajo, kot tudi stroške, ki se ne upoštevajo.

Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance sta z dopolnitvami internih aktov izkazala, da sta jasneje opredelila odgovornost za spremljanje delovanja sistema primerne porabe in spremljanje učinkov korekcijskih faktorjev ter obveznost Ministrstva za javno upravo, da vodi evidenco nalog, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi povprečnine.

V porevizijskem poročilu smo priporočili, da:
se v postopku ugotavljanja povprečnine pridobi formalno mnenje združenj občin na predlog vlade, ki že upošteva makroekonomsko stanje sektorja država,
se preuči, pri katerih najpomembnejših obveznih nalogah bi se lahko bolj natančno določila obseg in kvaliteta izvajanja obveznih nalog, ter po potrebi to opredeli v področnih zakonih.

Računsko sodišče bo zaradi pomembnosti področja in še vedno prisotnih tveganj poleg spremljanja ukrepov vlade glede izdanega poziva za ukrepanje spremljalo tudi delovanje sistema (ali se izvaja vodenje evidence nalog, ali se spremljajo učinki korekcijski faktorjev, ali se vrednoti kakovost in učinkovitost izvajanja obveznih nalog občin) ter poslovanje občin in s tem tudi izvajanje njihovih obveznih nalog.

Deli vsebino

Financiranje primerne porabe občin

Računsko sodišče meni, da so bili Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, in Ministrstvo za finance delno učinkoviti pri financiranju primerne porabe občin. Mnenje o financiranju primerne porabe v obdobju, na katero se nanaša revizija, je računsko sodišče podalo na podlagi presoje jasnosti sistema primerne porabe, realiziranih postopkov določanja primerne porabe ter aktivnosti za zagotovitev njegovega optimalnega delovanja. 


Sistem primerne porabe ne predvideva upoštevanja dejavnikov, ki bi bili zaradi njihovih značilnosti po oceni računskega sodišča primerni za ugotovitev povprečnine posameznega leta. Kljub vrednostni pomembnosti sistem neposredno ne predvideva upoštevanja finančne vzdržnosti javnih financ, kar onemogoča njegovo prilagajanje trenutni fiskalni situaciji. Sistem sicer temelji na podatkih občin o preteklih realiziranih stroških za naloge, določene z zakoni, pri čemer pa ne obravnava kakovosti in učinkovitosti, s katero so občine te naloge izvedle. Računsko sodišče je zato ocenilo, da sistem primerne porabe ni spodbujal občin k učinkovitemu poslovanju. Dejansko izvedeni postopki določanja povprečnine v obdobju, na katero se nanaša revizija, so imeli izhodišče v povprečnini preteklega leta, upoštevali so se razpoložljivi finančnih viri, ni pa bilo izkazano, ali in kako so bili upoštevani stroški nalog, določenih z zakoni, prav tako ne kakovost in učinkovitost njihovega izvajanja.

Predpisi, ki urejajo postopek določitve povprečnine, ne določajo jasno nalog, katerih stroški se upoštevajo v postopku določitve povprečnine, prav tako pa jasno ne določajo postopka, po katerem naj bi se povprečnina ugotavljala. Aktivnosti deležnikov (vlada, ministrstva in občine) so zato namenjene predvsem razlagi postopka določitve povprečnine glede na lastne interese, ne izdelujejo pa analiz dejanskih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali občine prejmejo primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom predpisanih nalog.

Sistem primerne porabe je z uporabo korekcijskih faktorjev in z institutom solidarnostne izravnave delno zagotovil, da je bila primerna poraba prilagojena objektivnim okoliščinam posamezne občine. Vendar pa bi sistem z nekaterimi spremembami deležev faktorjev lahko zagotovil boljše upoštevanje razlik med občinami. Ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, učinkov korekcijskih faktorjev ni spremljalo in izboljševalo.

Ministrstvo za finance in ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, sistema primerne porabe nista spremljala tako, da bi na podlagi analiz zbranih podatkov ugotavljala stanje sistema in oblikovala medsebojno usklajene formalne predloge izboljšav. Poleg tega nista opredelila načina medsebojnega sodelovanja na področju spremljanja sistema primerne porabe. Vlada je bila le delno seznanjena s stanjem sistema primerne porabe in ni nadzorovala ter usklajevala dela ministrstev pri opravljanju sistemskih nalog na področju sistema primerne porabe.

Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morajo vlada, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti, prav tako pa je podalo več priporočil.

Deli vsebino