Računsko sodišče je v reviziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2021 izreklo pozitivno mnenje o predlogu splošnega dela zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

V letu 2021 je bilo realizirano 11,2 milijarde EUR prihodkov in 14,3 milijarde EUR odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 3,1 milijarde EUR in je predstavljal 5,9 % BDP. Realizirani prihodki so bili za 2,1 milijarde EUR oziroma 23,1 % višji kot v predhodnem letu, pri čemer je k povišanju v največji meri prispevalo povišanje davčnih prihodkov. Realizirani odhodki so bili za 1,7 milijarde EUR oziroma 13,4 % višji kot v predhodnem letu, na njihovo povišanje pa je pomembno vplivalo povišanje tekočih transferov zaradi izplačil sredstev s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, ki so v letu 2021 znašali 2,5 milijarde EUR. V letu 2021 so prejeta sredstva iz Evropske unije in drugih držav znašala 946,9 milijona EUR, kar je predstavljalo zgolj dobro polovico načrtovanih sredstev iz tega naslova, v proračun Evropske unije pa je bilo vplačanih 628,9 milijona EUR. Konec leta 2021 je dolg državnega proračuna znašal 35,9 milijarde EUR, kar je bilo za 1,6 milijarde EUR več kot konec leta 2020, delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju s 73,1 % znižal na 69 %.

V revizijskem poročilu je računsko sodišče med drugim ponovno opozorilo, da izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu proračuna izkazanega poslovanja države. Javni zavodi so najemnine v letu 2021 še vedno izkazovali kot svoje prihodke in jih niso nakazali v proračun države, ki je lastnik premoženja. Vlada še ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi v letu 2021 ni vplačevala v državni proračun. Računsko sodišče je Ministrstvu za finance priporočilo, naj pripravi ustrezno pravno podlago za zadolževanje, najeto in odplačano, znotraj istega leta, ki ni nastalo zaradi začasnega primanjkljaja denarnih sredstev, ter ga pozvalo k uskladitvi delovanja sistema  enotnega zakladniškega računa države z relevantnimi predpisi.

Računsko sodišče je poleg preveritve izplačil, ki so bila v pregled zajeta na podlagi vzorca, izvedlo tudi dodatne preveritve izplačil, ki so bila v revizijo vključena na podlagi prejetih pobud in zaznanih tveganj. Največ nepravilnosti je odkrilo na področju transferov. Ministrstvo za zdravje v letu 2021 ni izvajalo ustreznega nadzora pri izplačilih sredstev s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa ni izvajalo ustreznega nadzora pri izplačilih sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu tudi v letu 2021 še niso bile odpravljene. Med ostalimi pogostejšimi nepravilnostmi so bile nepravilnosti pri oddaji javnih naročil in kršitve Zakona o javnih financah ter pogodbenih določil.