Računsko sodišče je izvedlo prečno revizijo pravilnosti ravnanja s stvarnim premoženjem v letu 2020 v 4 državnih muzejih.

Muzeju krščanstva na Slovenskem je izreklo pozitivno mnenje, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Narodnem muzeju Slovenije in Tehniškem muzeju Slovenije pa mnenje s pridržkom.

Posamezni muzeji niso poskrbeli za urejeno zemljiškoknjižno stanje, niso zagotovili skrbne rabe premoženja, muzejskega in knjižnega gradiva niso popisali in stanja sredstev niso uskladili z dejanskim stanjem, v poslovnih knjigah niso izkazali vsega muzejskega in knjižnega gradiva, različne evidence med seboj niso bile usklajene, muzejskega gradiva niso v celoti dokumentirali, material in storitve pa so nabavljali v nasprotju s predpisi.

Od revidiranih muzejev je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnih poročil oziroma jim podalo priporočila. Izdalo je tudi zbirno poročilo, v katerem je posebej izpostavljena problematika vrednotenja muzejskega gradiva.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti ravnanja s stvarnim premoženjem v letu 2020 v 4 državnih muzejih, in sicer v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Muzeju krščanstva na Slovenskem, Narodnem muzeju Slovenije in Tehniškem muzeju Slovenije (v nadaljevanju: muzej).

Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja v delu, ki se nanaša na ravnanje s stvarnim premoženjem v letu 2020. Računsko sodišče je o pravilnosti tega dela poslovanja muzeju izreklo mnenje s pridržkom.
Muzej je ravnal v nasprotju z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Stanovanjskim zakonom, ker ni poskrbel za urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremičnin in ni zagotovil učinkovite rabe premoženja, s katerim je upravljal. V nasprotju z Zakonom o računovodstvu ni popisal muzejskega gradiva in knjižnega gradiva, stanja sredstev ni uskladil z dejanskim stanjem, ni obračunal popravka vrednosti, v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2020 pa ni izkazoval vseh enot muzejskega in knjižničnega gradiva. Uporabil je nepravilne amortizacijske stopnje in amortizacijo obračunal tudi od opredmetenih osnovnih sredstev, za katera se ne obračunava, kar ni bilo v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. V nasprotju z notranjim aktom glavna knjiga in register osnovnih sredstev nista bila usklajena, muzejskega gradiva pa ni imel v celoti dokumentiranega, kar je bilo v nasprotju z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. Material in storitve v vrednosti najmanj 32.901 EUR je nabavil v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju in pogodbenimi določili, pri nabavi materiala in storitev v vrednosti najmanj 8.633 EUR pa ni ravnal v skladu z določbami internega akta in ni objavil podatkov o oddaji javnih naročil, kot to zahteva zakon.

Računsko sodišče je od muzeja zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnin, popisom muzejskega in knjižničnega gradiva, dokumentiranjem muzejskega gradiva, vrednostjo podarjenega muzejskega in knjižničnega gradiva v poslovnih knjigah, ureditvijo razmerij z najemnikom stanovanja in glede zaračunavanja najemnine ter v zvezi z ureditvijo razmerij z izvajalci storitev varovanja in vzdrževanja informacijske infrastrukture.