Računsko sodišče je izvedlo prečno revizijo pravilnosti ravnanja s stvarnim premoženjem v letu 2020 v 4 državnih muzejih.

Muzeju krščanstva na Slovenskem je izreklo pozitivno mnenje, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Narodnem muzeju Slovenije in Tehniškem muzeju Slovenije pa mnenje s pridržkom.

Posamezni muzeji niso poskrbeli za urejeno zemljiškoknjižno stanje, niso zagotovili skrbne rabe premoženja, muzejskega in knjižnega gradiva niso popisali in stanja sredstev niso uskladili z dejanskim stanjem, v poslovnih knjigah niso izkazali vsega muzejskega in knjižnega gradiva, različne evidence med seboj niso bile usklajene, muzejskega gradiva niso v celoti dokumentirali, material in storitve pa so nabavljali v nasprotju s predpisi.

Od revidiranih muzejev je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnih poročil oziroma jim podalo priporočila. Izdalo je tudi zbirno poročilo, v katerem je posebej izpostavljena problematika vrednotenja muzejskega gradiva.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti ravnanja s stvarnim premoženjem v letu 2020 v 4 državnih muzejih, in sicer v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Muzeju krščanstva na Slovenskem, Narodnem muzeju Slovenije (v nadaljevanju: muzej) in Tehniškem muzeju Slovenije.

Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja v delu, ki se nanaša na ravnanje s stvarnim premoženjem v letu 2020. Računsko sodišče je o pravilnosti dela poslovanja muzeju izreklo mnenje s pridržkom.
Muzej je ravnal v nasprotju z Zakonom o računovodstvu, ker ni popisal muzejskega gradiva in knjižničnega gradiva ter stanja sredstev ni uskladil z dejanskim stanjem, poročila o popisu pa ni obravnaval pristojni organ. Poleg tega muzej vrednosti drobnega inventarja ni v celoti odpisal ob nabavi, v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2020 pa ni izkazoval vseh enot muzejskega in knjižničnega gradiva. Muzej za 48.604 dokumentiranih enot muzejskega gradiva v inventarnih knjigah ni izkazal vrednosti, za 65.243 dokumentiranih enot muzejskega gradiva v inventarni knjigi pa ni izkazal podatka o načinu pridobitve. Elektronska inventarna knjiga, ki jo je uporabljal grafični kabinet za vodenje podatkov o umetnostni zbirki, je omogočala zagotavljanje obveznih podatkov le v omejenem obsegu, kar ni bilo v skladu s Pravilnikom o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine, muzejskega gradiva pa muzej ni v celoti dokumentiral, kar je bilo v nasprotju z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. Storitve v vrednosti najmanj 183.617 EUR je muzej naročil v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju.

Računsko sodišče je od muzeja zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi s popisom muzejskega in knjižničnega gradiva, obračunom popravka vrednosti drobnega inventarja, vodenjem inventarne knjige grafičnega kabineta in vnosom manjkajočih podatkov v inventarne knjige, dokumentiranjem muzejskega gradiva, pripravo metodologije vrednotenja ter vnosom vrednosti podarjenega muzejskega in knjižničnega gradiva v poslovne knjige ter v zvezi z ureditvijo razmerja z izvajalci storitev s področja vzdrževanja komunikacijske opreme, računalnikov ter objektov in računalniških storitev.