Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja Okrajnega sodišča v Ljubljani v letu 2021 izreklo mnenje s pridržkom.
Na segmentu plač in drugih izdatkov zaposlenim je računsko sodišče ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v 8 primerih na posamezno delovno mesto razporedilo več javnih uslužbencev kot je bilo sistemiziranih delovnih mest, javno uslužbenko razporedilo na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala vseh s sistemizacijo določenih pogojev, direktorici sodišča brez dogovora in sklepa izplačalo delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, javnima uslužbenkama za iste naloge poleg povečanega obsega dela plačalo tudi za delo preko polnega delovnega časa, posameznim javim uslužbencem prepozno odredilo delo prek polnega delovnega časa, javni uslužbenki izplačalo previsok in 4 javnim uslužbencem prenizek dodatek za delovno dobo, javnim uslužbencem dodatka za delo v rizičnih razmerah ni obračunalo glede na dejansko opravljene ure, v 2 primerih je dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačalo brez izdanega individualnega sklepa, vodji notranje organizacijske enote ni določilo in izplačalo položajnega dodatka, javni uslužbenki prepozno izplačalo jubilejno nagrado, 4 zaposlenim povrnilo previsoke stroške prevoza ter javnemu uslužbencu obračunalo in izplačalo regres za prehrano tudi za dan, ko je delal manj kot 4 ure.
Na segmentu delnih tekočih in investicijskih odhodkov je računsko sodišče ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani prevzelo obveznosti, čeprav niso bili izpolnjeni vsi s predpisi določeni pogoji, v postopku javnega naročila je za storitve varovanja eno merilo določilo tako, da je omogočalo neupravičeno prednost posameznim ponudnikom, v 1 primeru je sporazum sklenilo po opravljeni storitvi, pred plačilom računov ni preverjalo pravnega temelja in višine obveznosti, za storitve stacionarne telefonije ni izvedlo postopka oddaje javnega naročila, v 1 primeru je pri izvedbi javnega naročila po enostavnem postopku izbralo ponudnika, ki je bil dražji, sodnim izvedencem je v 10 primerih prepozno izvedlo plačila za opravljeno delo in povračila stroškov, nekatere obveznosti je v informacijskem sistemu MFERAC evidentirala z obrazcem FOP ter javne uslužbenke s pooblastilom ni uvrstilo na karton odredbodajalcev.
Računsko sodišče je v reviziji opozorilo na dileme glede opredelitve oblike dela pri izvedbi nujnih procesnih dejanja izven poslovnega časa sodišča za sodno osebje in plačila za to delo. Od Okrajnega sodišča v Ljubljani je zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora Okrajno sodišče v Ljubljani izkazati, da vzpostavilo zakonito stanje pri izplačilu dodatka na delovno dobo.
