Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti ravnanja s stvarnim premoženjem v letu 2020 v 4 državnih muzejih, in sicer v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (v nadaljevanju: muzej), Muzeju krščanstva na Slovenskem, Narodnem muzeju Slovenije in Tehniškem muzeju Slovenije.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja v delu, ki se nanaša na ravnanje s stvarnim premoženjem v letu 2020. Računsko sodišče je o pravilnosti dela poslovanja muzeju izreklo mnenje s pridržkom.
Muzej je ravnal v nasprotju s pogodbo o prenosu sredstev v upravljanje, ker premoženja in odgovornosti ni zavaroval v korist ustanovitelja. V nasprotju z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ni poskrbel za urejeno zemljiškoknjižno stanje nepremičnin, omogočil je brezplačno uporabo svojih prostorov, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni, ni izvedel ustreznega postopka, s katerim bi zagotovil transparentnost in enakopravnost udeležencev pri odprodaji izločenih sredstev, sklenil je neposredno pogodbo, kljub temu da pogoji za to niso bili izpolnjeni, in ni izkazal, da opreme, ki je bila predmet prodaje, ni več trajno potreboval pri izvajanju svoje dejavnosti. V nasprotju z Zakonom o računovodstvu ni popisal muzejskega gradiva in stanja sredstev ni uskladil z dejanskim stanjem, poročila o popisu in sklepov o izločitvi osnovnih sredstev ni obravnaval pristojni organ, vrednosti drobnega inventarja ni v celoti odpisal ob nabavi, v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2020 pa ni izkazoval vseh enot muzejskega in knjižničnega gradiva. V nasprotju z notranjim aktom glavna knjiga in register osnovnih sredstev nista bila usklajena, muzej pa je nepravilno obračunal tudi popravek vrednosti, kar ni bilo v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Poleg tega za 6.605 dokumentiranih enot muzejskega gradiva v inventarni knjigi ni izkazal vrednosti, kar je bilo v nasprotju s Pravilnikom o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine, muzejskega in knjižničnega gradiva pa ni imel v celoti dokumentiranega, kar je bilo v nasprotju z Zakonom o varstvu kulturne dediščine oziroma Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Najemniku je zaračunal za 3.195 EUR nižjo najemnino, kot je bila dogovorjena s pogodbo o oddaji poslovnih prostorov v najem, stroškov obratovanja pa najemniku niti ni zaračunaval. Storitve s področja varnosti v znesku 1.208 EUR je muzej naročil in plačal brez podlage v veljavni pogodbi.
Računsko sodišče je od muzeja zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z zavarovanjem premoženja, zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnin, popisom muzejskega gradiva, vrednostjo osnovnih sredstev v poslovnih knjigah ter obračunom popravka vrednosti osnovnih sredstev, vrednostjo muzejskega gradiva v inventarni knjigi, dokumentiranjem muzejskega in knjižničnega gradiva, oddajanjem nepremičnin v najem ter v zvezi z ureditvijo razmerja z izvajalcem storitev s področja varnosti.
