Računsko sodišče je izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali je bilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2019 učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju centrov za socialno delo (v nadaljevanju: CSD).
Računsko sodišče je že v letu 2013 revidiralo sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev in takrat zaključilo, da ni bil učinkovit. K temu je pomembno prispevala neustrezno delujoča informacijska podpora delovanju CSD, zato se je v novi reviziji osredotočilo na to področje.
CSD so samostojni javni socialnovarstveni zavodi, ki opravljajo različne naloge s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva. MDDSZ je zanje organiziralo informacijsko podporo, kar je vključevalo različne informacijske rešitve, podporo pri pridobivanju strojne opreme in zunanjih storitev ter usklajevanje pri uporabi informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave z Ministrstvom za javno upravo. MDDSZ je informacijsko podprlo in avtomatiziralo številne strokovne naloge CSD. Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je med drugim podprlo pridobivanje podatkov o prihodkih in premoženju vlagateljev iz zunanjih zbirk. Zaposleni na CSD so v postopkih odločanja v povprečju izvedli več kot 6,4 milijona poizvedb na zunanje vire letno, kar pomeni, da so sami pridobili dokazila, ki bi jih morali sicer predložiti vlagatelji. S tem je MDDSZ po oceni računskega sodišča pomembno prispevalo k zmanjševanju administrativnih obremenitev vlagateljev. Informacijske rešitve MDDSZ so zaposlenim na CSD poleg tega omogočale pripravo enotnih, predizpolnjenih standardnih dokumentov. Letno je v povprečju nastalo več kot 834 tisoč predizpolnjenih odločb.
Informacijska podpora uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa je imela tudi vrsto tehničnih pomanjkljivosti, ki so motile delo CSD, po nepotrebnem obremenjevale zaposlene, predstavljale tveganje napak in celo tveganje varnosti informacij. Poleg tega so predloge predizpolnjenih standardnih dokumentov vsebovale pravne in vsebinske napake in nedoslednosti, ki so se prenašale v odločbe in druge dokumente, ki so jih izdajali CSD. Ti so bili zato po oceni računskega sodišča vlagateljem, ki nimajo posebnih strokovnih znanj s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, težko razumljivi.
Glavna informacijska rešitev za odločanje o pravicah iz javnih sredstev podpira kompleksne postopke, ki pomembno vplivajo na življenje prebivalcev Republike Slovenije in imajo velik
javno-finančni vpliv. CSD so v informacijski rešitvi v obdobju, na katero se nanaša revizija, v povprečju odločili o 1,03 milijarde EUR letno oziroma skupno vsaj o 6,18 milijarde EUR ali 10,8 % vseh proračunskih odhodkov. MDDSZ pa ni vzpostavilo orodij za analizo podatkov, ki nastajajo v informacijski rešitvi, in zato ni moglo na enostaven način pridobiti podatkov o številu upravičencev do posamezne pravice iz javnih sredstev ali znesku, ki ga ta pravica predstavlja. Podatkov o vrednosti nekaterih pravic s področij družine in socialnih zadev MDDSZ ni niti zbiralo. Po oceni računskega sodišča MDDSZ zato ni zagotavljalo pregledne porabe javnih sredstev na področju, za katero je odgovorno. Poleg tega v več primerih pri pripravi predpisov ni ustrezno predvidelo njihovih finančnih posledic, kljub temu da je imelo v informacijski rešitvi za odločanje o pravicah iz javnih sredstev na voljo vse potrebne podatke.
MDDSZ je v letu 2018 pristopilo k reorganizaciji CSD, ki se je nanašala na 62 CSD in skoraj 2.000 zaposlenih. MDDSZ pri tem ni uporabilo strukturiranega projektnega pristopa, zato ni vnaprej predvidelo vseh posledic reorganizacije na informacijsko podporo CSD in z njo povezanih stroškov, poleg tega pa z vidika informacijske podpore delovanju CSD z reorganizacijo ni doseglo predvidenih ciljev.
MDDSZ je bilo v obdobju, na katero se nanaša revizija, soodgovorno za pripravo vsaj 50 predpisov s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, ki so zahtevali nadgradnje informacijske podpore CSD. MDDSZ je le v 2 primerih vnaprej predvidelo posledice sprememb predpisov na informacijsko podporo CSD, a tudi to v omejenem obsegu. Po oceni računskega sodišča je bil del motenj pri delovanju informacijske podpore CSD povezan s tem, da MDDSZ pri spremembah predpisov ni vnaprej ocenilo stroškov, časa in drugih posledic potrebnih nadgradenj.
Celotni stroški informacijske podpore CSD, ki so nastali na MDDSZ, so na leto v povprečju znašali 3,8 milijona EUR, kar je predstavljalo manj kot 0,4 % ocenjene vrednosti pravic iz javnih sredstev. MDDSZ je, kjer je bilo le mogoče, uporabljalo storitve centralne tehnološke infrastrukture Ministrstva za javno upravo, kar je praviloma povezano s prihranki. MDDSZ pa je pri nekaterih velikih javnih naročilih na področju informacijske podpore, kljub drugačnim usmeritvam v že izvedenih revizijah računskega sodišča, uporabilo postopek s pogajanji brez predhodne objave, vrsti postopka, ki zaradi odsotnosti konkurence praviloma ne zagotavlja najboljših možnih cen.
Računsko sodišče je izreklo mnenje, da je bilo MDDSZ v obdobju, na katero se nanaša revizija, pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju CSD delno učinkovito.
Računsko sodišče je za odpravo razkritih nesmotrnosti od MDDSZ zahtevalo predložitev odzivnega poročila in mu podalo tudi več priporočil za izboljšanje učinkovitosti informacijske podpore delovanju CSD.
