Računsko sodišče je na podlagi koncepta k ciljem in rezultatom usmerjenega proračunskega upravljanja revidiralo uspešnost poslovanja Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljevanju: UNP) v letu 2008. Osredotočilo se je na preveritev obstoja posameznih elementov upravljanja na podprogramu Dejavnost proračunskega nadzora, ki vodijo k doseganju zastavljenih ciljev in rezultatov ter njihovo ustreznost in zadostnost.
Računsko sodišče je ocenilo, da UNP pri uveljavljanju proračunske usmerjenosti k ciljem in rezultatom ni bil v celoti uspešen pri vseh elementih upravljavskega procesa, kar je utemeljilo z naslednjimi ugotovitvami:
- v finančnem načrtu ni ustrezno oblikoval vseh dolgoročnih in tudi ne vseh letnih izvedbenih ciljev, zaradi česar ni bilo mogoče na tej podlagi oceniti uspešnost poslovanja,
- ni vzpostavil ustreznega sistema merjenja, saj v finančnem načrtu niso predvideni vsi kazalci in kazalniki oziroma niso opredeljeni na način, ki bi omogočal spremljati delovanje in ocenjevati njegovo uspešnost,
- ni ustrezno in zadostno načrtoval kadrovskih in materialnih virov za delovanje. V letu 2008 je bilo v skladu s projektom tehnične pomoči za področje nadzora sredstev Evropske skupnosti predvidenih šest novih zaposlitev, UNP pa je v navedenem letu zaposlil le pet revizorjev. V letu 2008 je za izvedbo posameznih revizij izdatkov UNP najel zunanje izvajalce, ki so skupno opravili 467 revizor-dni, kar predstavlja letno delovno obveznost skoraj dveh zaposlenih. Če bi UNP uspelo zagotoviti potrebno število strokovno usposobljenih delavcev za izvajanje revizij evropskih sredstev, oziroma bi UNP načrtovane zaposlitve za leto 2008 izvedel že v začetku leta, bi lahko prispeval k znižanju stroškov, povezanih z najemom zunanjih izvajalcev,
- pri načrtovanju sredstev za blago in storitve ni upošteval vseh dejavnikov, ki vplivajo na njihovo porabo, zaradi česar je sredstva načrtoval v previsokem znesku. Nižja realizacija (71,3-odstotna) je bila predvsem posledica tega, da je bilo manj revizij oddanih zunanjim izvajalcem zaradi počasnejšega povečevanja obsega zahtevanih revizij od predvidenega ter nižjih cen storitev, ki jih je UNP dosegel s postopkom javnega naročanja, delno pa tudi zaradi večjega obsega revizij v lastni režiji.
- v letu 2008 je bil v celoti uspešen pri izvajanju nalog s področja nadzora sredstev Evropske skupnosti, na področju notranjega nadzora javnih financ pa z obstoječimi viri ni mogel izvesti vseh nalog, ki jih določajo predpisi, saj ne izvaja notranjega revidiranja pri tistih proračunskih uporabnikih, ki niso dolžni ustanoviti lastne notranje revizijske službe in niso najeli zunanjega izvajalca v obdobju zadnjih treh let,
- ni izvedel vseh aktivnosti, ki jih je načrtoval, da bi se izboljšal notranji nadzor javnih financ oziroma zaščita finančnih interesov Evropske skupnosti. V primerjavi z letom poprej pa je ob nespremenjenem številu inšpektorjev v letu 2008 izvedel za 17,8 odstotka manj inšpekcijskih pregledov, realizacija inšpekcijskih pregledov glede na letni načrt dela pa je 69,7-odstotna.
- aktivnosti UNP, ki so bile izvedene do konca leta 2008, niso v celoti dosegle želenega učinka na razvoj notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji, saj je po podatkih vseh predstojnikov proračunskih uporabnikov in njihovih notranjerevizijskih služb ostal na približno enaki ravni kot v preteklih letih, kar pomeni, da večina proračunskih uporabnikov še vedno nima zagotovljenega notranjega revidiranja, notranjerevizijske službe, ki so ustanovljene, pa svojim predstojnikom še niso v celoti sposobne dajati ustreznega zagotovila.
Računsko sodišče je od UNP zahtevalo predložitev odzivnega poročila ter podalo vrsto priporočil za izboljšanje posameznih elementov upravljavskega procesa.
