Računsko sodišče je izvedlo revizijo uspešnosti upravljanja Jernejevega kanala v obdobju od 22. 6. 2017 do 31. 3. 2021. Gre za vnovično revizijo upravljanja Jernejevega kanala, pri kateri je bilo kot revidiranec poleg Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo), Občine Piran (v nadaljevanju: občina) in družbe SOLINE Pridelava soli, d.o.o. (v nadaljevanju: družba Soline) dodano tudi Javno podjetje OKOLJE Piran, d.o.o. (v nadaljevanju: Okolje Piran), ki je v septembru 2020 za območje Jernejevega kanala pridobilo vodno dovoljenje, s katerim je ministrstvo podelilo pravico do neposredne rabe vode za pristanišče za posebne namene – krajevno pristanišče v Jernejevem kanalu. Vnovična revizija je obsegala presojo uspešnosti poslovanja revidirancev pri upravljanju Jernejevega kanala – reševanje problematike po izvedeni prvi reviziji računskega sodišča.
V prvi reviziji je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo v Jernejevem kanalu na protipravno postavljene pomole in privezne boje nedovoljeno privezanih več sto plovil, med njimi je bilo precej zapuščenih, poškodovanih in tudi delno ali v celoti potopljenih, kar je skupaj predstavljalo večjo potencialno nevarnost, ki bi lahko v prihodnosti imela škodljive posledice.
Računsko sodišče je v vnovični reviziji podalo mnenje, da sta bila vlada in ministrstvo pri vzpostavitvi pogojev za ureditev stanja v Jernejevem kanalu delno uspešna.
Ministrstvo ni preverilo, na osnovi katerih pravnih podlag bi lahko učinkovito ukrepalo, in ni odstranilo plovil in privezov iz Jernejevega kanala, kljub temu da je bilo v njem trajno privezanih več kot 200 plovil, prav tako so v njem še naprej propadala plovila, ki jih lastniki niso želeli odstraniti. Je pa ministrstvo v okviru svojih pristojnosti izvedlo nekatere aktivnosti, s katerimi je prispevalo k pričetku reševanja problematike urejenosti Jernejevega kanala. Ministrstvo se je v svojih aktivnostih osredotočilo zgolj na odstranitev nekaj opuščenih plovil, ki jih je označilo kot odpadke, in za to porabilo 92.847 EUR, medtem ko pomolov in privezov, na katera so bila trajno privezana ostala plovila, ministrstvo ni odstranilo.
Predstavniki ministrstva so se na temo ureditve Jernejevega kanala aprila 2019 sestali s predstavniki občine in se z njimi dogovorili, da občina v 6 mesecih pripravi finančno konstrukcijo projekta in zaprosi za vodno dovoljenje. V nasprotnem primeru naj bi Jernejev kanal izpraznilo ministrstvo oziroma bo upravljanje Jernejevega kanala dodelilo družbi Soline, do česar v nadaljevanju ni prišlo.
Okolje Piran je julija 2020 oddalo vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja na območju Jernejevega kanala in septembra pridobilo pravico za neposredno rabo vode za ureditev krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu. Novembra 2020 je bil med ministrstvom in Okoljem Piran sklenjen sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij na območju krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu, izdano je bilo vodno soglasje za izvedbo pripravljalnih del, čiščenja kanala ter odstranitev potopljenih plovil in porušenih pomolov na tem območju. Ministrstvo je uredilo medsebojna razmerja, opredelilo obveznosti Okolja Piran na območju krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu ter s tem prispevalo k vzpostavitvi pogojev za ureditev novega krajevnega pristanišča in s tem k ureditvi stanja v Jernejevem kanalu.
Vlada ni podrobneje spremljala stanja neurejenih privezov in plovil v Jernejevem kanalu tako, da bi v obdobju do podelitve vodnega dovoljenja podala usmeritve za ureditev stanja, prav tako v tem času ni sprejela dodatnih odločitev, povezanih z reševanjem problematike, kar bi bilo glede na zatečeno stanje, ki sta se ga vlada in ministrstvo zavedala, pričakovano.
Občina, družba Soline in Okolje Piran so bili po mnenju računskega sodišča uspešni pri izvajanju aktivnosti za ureditev stanja v Jernejevem kanalu.
Družba Soline je kot upravljavec Krajinskega parka Sečoveljske soline redno izvajala naravovarstveni nadzor v Jernejevem kanalu ter ob ugotovljenih kršitvah oziroma sumu kršitev ustrezno ukrepala. Pri nadzoru je v okviru svojih pristojnosti sodelovala tudi občina, in sicer v okviru preverjanja spoštovanja cestnoprometnih predpisov, pri čemer je odstranila nekaj plovil z javnih površin. Občina in Okolje Piran pa sta ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, pričela s pripravo in obravnavo aktov, zato da bi Okolje Piran lahko na podlagi koncesije prevzelo v upravljanje Jernejev kanal.
Računsko sodišče je revidirancem podalo več priporočil, ni pa zahtevalo predložitve odzivnih poročil, saj je po obdobju, na katero se nanaša revizija, Jernejev kanal v upravljanje prevzelo Okolje Piran, ki se je zavezalo, da bo na tem območju uredilo krajevno pristanišče.
