Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Učinkovitost upravljanja s pogodbami na področju spodbujanja filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji

Zadnja sprememba:
18. 5. 2022

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitosti upravljanja s pogodbami na področju spodbujanja filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Revidirano obdobje:
od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2021

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-17/2020/2
Datum: 16. 12. 2020

Opombe:

Učinkovitost upravljanja s pogodbami na področju spodbujanja filmske in avdiovizualne dejavnosti

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti upravljanja s pogodbami na področju spodbujanja filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2021. Povod za uvedbo revizije so bili zaostanki pri financiranju projektov filmske in avdiovizualne dejavnosti, do katerih je prišlo v letu 2020. Računsko sodišče je želelo v prvi vrsti proučiti, kaj je bil temeljni vzrok za zastoj financiranja, kakšen je bil dejanski obseg zastoja in v kakšni meri sta za nastanek zastoja odgovorna Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju: ministrstvo) in Slovenski filmski center – javna agencija Republike Slovenije (v nadaljevanju: SFC).

Ugotovilo je, da ministrstvo v letih 2018 do 2019 ni načrtovalo proračunskih sredstev za izvajanje programa dela SFC v skladu s predpisi o proračunskem načrtovanju, poleg tega pri tem ni upoštevalo večletne narave projektov. Ministrstvo za večletne projekte, ki so bili odobreni v letih 2018 in 2019, ni zagotovilo kontinuiranega financiranja, saj je sredstva načrtovalo le za tekoče leto. Zato je v letu 2020 prišlo do večjih zastojev izplačil pri projektih, ki so že bili v izvajanju. Ministrstvo je pri 18 zahtevkih za izplačilo potrebovalo več kot 200 dni, da je sredstva, ki so bila namenjena izplačilu posameznega projekta, nakazalo SFC, pri 5 zahtevkih pa je zamujalo celo več kot 300 dni. Računsko sodišče ocenjuje, da obstaja tveganje, da so bili zaradi zamud z izplačili finančno prizadeti tako nekateri slovenski filmski ustvarjalci kot tudi druge, od njih finančno odvisne osebe, vključno z njihovimi pogodbenimi partnerji – tako ustvarjalci kot soinvestitorji. Ministrstvo ob tem z Ministrstvom za finance do druge polovice leta 2020 ni vzpostavilo konstruktivnega dialoga za iskanje rešitev znotraj veljavne zakonodaje, temveč je vztrajalo pri predlogu nadaljnje uporabe pretekle neustrezne in nepravilne prakse proračunskega načrtovanja.
Ministrstvo je do sredine leta 2021 sistem zagotavljanja proračunskih sredstev za delo SFC izboljšalo in v proračun ustrezno umestilo večino odprtih filmskih projektov, še vedno pa ni zagotovilo ustreznih pravnih podlag za izvajanje prihodnjih javnih razpisov in za kontinuirano financiranje filmskih projektov v prihodnje.
Računsko sodišče je v zvezi z učinkovitostjo ministrstva pri zagotavljanju podpore SFC ugotovilo tudi več drugih nesmotrnosti, zato meni, da ministrstvo ni bilo učinkovito pri zagotavljanju pravnih in materialnih pogojev za upravljanje SFC s pogodbami.
V zvezi s poslovanjem SFC pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bil SFC sicer le delno učinkovit pri upravljanju s pogodbami s področja spodbujanja filmske in avdiovizualne dejavnosti. Vendar pa ugotovljene nesmotrnosti niso vplivale na nastanek zastoja v letu 2020. SFC je namreč v letih 2018 in 2019 vsa sredstva izbranim filmskim projektom izplačal v ustreznih rokih, zamude, nastale v letu 2020, pa so bile posledice reševanja zastoja financiranja s strani ministrstva.
Nesmotrnosti, ki so vplivale na izdajo mnenja o delni učinkovitosti SFC, se nanašajo zlasti na manjše vsebinske nedoslednosti v pravnih podlagah, nezadostno zagotavljanje upoštevanja zgornje dopustne meje sofinanciranja in pomanjkljivosti pri ocenjevanju upravičenosti višine posameznih stroškov. Na mnenje računskega sodišča o delni učinkovitosti pa je odločilno vplivalo predvsem dejstvo, da je SFC pri projektih manjše vrednosti izvajal nadzor z izjemno stopnjo natančnosti, nadzor projektov večje vrednosti pa je prepustil pooblaščenim revizijskim družbam, pri tem pa ni določil, katere preveritve morajo izvesti in v kakšnem obsegu.
Tako ministrstvo kot SFC sta še pred izdajo revizijskega poročila pristopila k odpravi nesmotrnosti in izvedla več ukrepov za njihovo odpravo. Ministrstvo je med drugim ustanovilo medresorsko delovno skupino, katere namen je priprava predlogov za preureditev področja načrtovanja in zagotavljanja sredstev za delo SFC. SFC pa je odpravil več nedoslednosti v pravnih podlagah in izboljšal sistem nadzora nad velikimi projekti.
Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo izvedbo popravljalnega ukrepa in mu podalo priporočilo. Od SFC je prav tako zahtevalo izvedbo popravljanega ukrepa in mu podalo 8 priporočil.

 

Deli vsebino