Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Učinkovitost sistema upravljanja intervencij v primeru nenadnega onesnaženja Jadranskega morja

Zadnja sprememba:
5. 10. 2021

Podatki o reviziji

Revidirano obdobje:
1. 1. 2017 do 31. 12. 2019

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-2/2020/3
Datum: 24. 1. 2020

Opombe:

Popravljalni ukrepi pri reviziji sistema upravljanja intervencij v primeru nenadnega onesnaženja Jadranskega morja

Deli vsebino

Sistem upravljanja intervencij v primeru nenadnega onesnaženja Jadranskega morja

Računsko sodišče je izvedlo revizijo, v kateri je preverilo, ali je bil sistem upravljanja intervencij v primeru nenadnega onesnaženja Jadranskega morja v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 učinkovit. Revizija je bila del mednarodne vzporedne revizije, v kateri so sodelovale vrhovne revizijske institucije vseh držav ob Jadranskem morju.

V sistem upravljanja intervencij je vključena vrsta deležnikov, revizija pa je bila izvedena pri tistih, ki imajo glavne pristojnosti za oblikovanje sistema upravljanja intervencij, in sicer pri Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za okolje in prostor, Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Agenciji Republike Slovenije za okolje, Direkciji Republike Slovenije za vode in pri gospodarski družbi LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, d. d., ki je odgovorna za preprečevanje in ukrepanje v primeru onesnaženja morja v koprskem tovornem pristanišču.

 

Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da so revidiranci usmerjeni k različnim ukrepom za preprečevanje nastanka nesreče ter posledično onesnaženja morja in da te ukrepe tudi izvajajo. Je pa pri tem opozorilo na nekatere pomanjkljivosti kot na primer, da je izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja objektov za varnost plovbe potekalo na podlagi 17 let stare koncesijske pogodbe. Sistem hidroloških in meteoroloških meritev in zagotavljanja podatkov, ki so potrebni za varnost plovbe, se je nadgrajeval, vendar pa še ni bil v celoti vzpostavljen. Pri izvajanju pomorske pilotaže in vleke plovil so se pojavljale težave, ki bi lahko vplivale tudi na varnost plovbe. Za odpravo ugotovljenih težav so pristojni revidiranci že sprejeli nekatere ukrepe. Med letoma 2017 in 2019 je prišlo do 2 izrednih dogodkov, povezanih z nasedanji tankerjev. Če bi v teh primerih prišlo do razlitja, bi bile posledice lahko katastrofalne za morsko okolje, lahko pa tudi za obalo. Pomemben korak za izboljšano varnost v pomorskem prometu je odprtje centra za nadzor pomorskega prometa v letu 2021. Za dokončno vzpostavitev želene ravni spremljanja in nadzora pomorskega prometa pa je treba pristopiti še k pripravi nabora vsebin in morebitnih sprememb pravnih podlag.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da so postopki za ukrepanje v primeru onesnaženja morja določeni. Manjša onesnaženja obvladujejo redne enote in službe revidirancev v okviru svojih pristojnosti, za večja onesnaženja pa so postopki ukrepanja opredeljeni v regijskem načrtu zaščite in reševanja ob nesreči na morju. Pri tem je računsko sodišče ugotovilo, da obveznosti tistih, ki imajo dovoljenje za rabo vode, na primer za pristanišče, glede čiščenja in odprave posledic onesnaženja, vključno z odstranjevanjem pobranih odpadkov in snovi, niso bile vedno določene v izreku odločb. Tudi pristojnosti za čiščenje obale in priobalnih zemljišč morja niso bile povsem jasne. Revidiranci še niso razjasnili pravnih podlag do te mere, da bi lahko Uprava Republike Slovenije za pomorstvo in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje stroške ukrepanja ob onesnaženju morja zaračunali povzročitelju onesnaženja.
Računsko sodišče je ugotovilo tudi več pomanjkljivosti v zvezi z vsebino veljavnega regijskega načrta zaščite in reševanja. Vsi predvideni načrti državnih organov, v katerih so opredeljene naloge posameznega organa v primeru aktiviranja načrta zaščite in reševanja, niso bili izdelani oziroma niso bili ažurni. Računsko sodišče ocenjuje, da bi bila zavzetost za sodelovanje in vključenost deležnikov večja in bolj poglobljena, če bi načrt zaščite in reševanja pripravili kot državni načrt. Republika Slovenija bi morala v primeru, ko ji lastne sile za zaščito in reševanje ne bi več zadoščale za ukrepanje v primeru onesnaženja, zaprositi za pomoč druge države. Na podlagi mednarodnih sporazumov in konvencij lahko Republika Slovenija zaprosi za pomoč druge države in mednarodne organizacije oziroma se vključi v čezmejno intervencijo za preprečitev ali odzivanje v primeru večjega onesnaženja Jadranskega morja.

V slovenskem sistemu ukrepanja ob nenadnem onesnaženju morja je predvidena postopna aktivacija sil in sredstev za zaščito in reševanje. V primeru večje nesreče na morju oziroma ko zmogljivosti Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ne bi zadoščale za odpravo posledic onesnaženja, je predvidena aktivacija dodatnih sil zaščite, reševanja in pomoči prek Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, vključno z morebitnim zaprosilom za mednarodno pomoč. Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da ni obstajal skupen pregled nad opremo, ki je v državi na voljo za primere zaščite in reševanja ob ekološki nesreči na morju. Ocena glede potrebne opreme, s katero bi morala razpolagati Republika Slovenija in ki bi upoštevala tudi obseg pomorskega prometa, količino in vrsto tovora, ki se prevaža v Tržaškem zalivu in nasploh v Jadranskem morju, ni izdelana. So pa revidiranci ocenili, da imajo na voljo dovolj opreme, ki jo potrebujejo za posredovanje ob manjšem onesnaženju. Podatki glede razpoložljivih človeških virov za ukrepanje ob velikem onesnaženju morja niso bili popolni, prav tako ni obstajal skupen pregled nad človeškimi viri, ki bi lahko bili vključeni v ukrepanje. Po zaključku izvajanja revizije je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na novo izdelala tako manjkajoči pregled nad opremo kot tudi pregled usposobljenih človeških virov za ukrepanje v primeru večjega onesnaženja na morju.

Izobraževanja in usposabljanja udeležencev v postopku ukrepanja se redno izvajajo, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini, tudi v obliki vaj, v katere je praviloma vključen širok nabor udeležencev, kar računsko sodišče izpostavlja kot pozitivno prakso. V primeru nenadne onesnaženosti morja je namreč dobro medsebojno sodelovanje vseh deležnikov, s pristojnostmi na področju preprečevanja nenadnega onesnaženja morja in s pristojnostmi za ukrepanje ob onesnaženju, nujen predpogoj za učinkovito in uspešno odzivanje, predvsem v primeru večjih nesreč. Bi bilo pa po oceni računskega sodišča koristno, da bi revidiranci izvajali vaje tudi za preverjanje pripravljenosti za ukrepanje ob onesnaženjih z nevarnimi kemikalijami, s katerimi bi preverili tudi razpoložljivost potrebne opreme za ukrepanje in zaščitne opreme reševalcev ob tovrstnih onesnaženjih.

V primeru večje nesreče bi revidiranci, ko bi se njihove kapacitete za začasno skladiščenje pobranih odpadkov in snovi napolnile, zaprosili za pomoč drug drugega. Računsko sodišče je ugotovilo, da ni določeno ravnanje v primeru, ko bi se kapacitete vseh napolnile. Prav tako še ni bila določena lokacija skupnega začasnega zbirališča odpadkov.

Na podlagi izvedene revizije računsko sodišče meni, da je sistem ukrepanja v primeru manjših onesnaženj deloval delno učinkovito. Posebno pozornost je treba nameniti področju pripravljenosti na ukrepanje ob večji nesreči, ki po mnenju računskega sodišča ni bila učinkovita. Pri tem je ključnega pomena dobro medsebojno sodelovanje vseh deležnikov s pristojnostmi na področju preprečevanja nenadnega onesnaženja morja in s pristojnostmi za ukrepanje ob onesnaženju v Republiki Sloveniji. Po mnenju računskega sodišča je namreč to nujen predpogoj za učinkovito in uspešno odzivanje v primeru nenadnega onesnaženja morja, predvsem v primeru večjih nesreč. Ob tem je treba skrbeti tudi za dobro mednarodno sodelovanje z vsemi državami, ki ležijo ob Jadranskem morju, saj bi večje onesnaženje v katerem koli delu Jadranskega morja predstavljalo veliko ekološko nevarnost za vsako posamezno državo, ki leži ob njem.

Deli vsebino