Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.

    Več o tem v Izjavi o dostopnosti >

    Revizija

    Učinkovitost revidirancev pri izvajanju aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih

    Zadnja sprememba:
    28. 11. 2022

    Podatki o reviziji

    Revidiranec/ci:

    Cilj revizije:

    Izrek mnenja o učinkovitosti revidirancev pri izvajanju aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih

    Revidirano obdobje:
    od 1. 1. 2018 do 31. 8. 2021

    Sklep o reviziji:
    Številka sklepa: 320-3/2021/3
    Datum: 26. 1. 2021

    Opombe:

    Vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih

    Računsko sodišče je izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali so bili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), Andragoški center Republike Slovenije (v nadaljevanju: ACS), Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (v nadaljevanju: CPI) in Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju: ZRSŠ) učinkoviti pri izvajanju aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 8. 2021.

    Računsko sodišče je izreklo mnenje, da so bili MIZŠ, MDDSZ, ACS, CPI in ZRSŠ v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno učinkoviti pri izvajanju aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih.

    Hitre tehnološke spremembe, demografski izzivi, spremenljive gospodarske razmere in ambiciozni ekonomski cilji, usmerjeni v izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih in vzpostavitev inovacijske družbe znanja, ustvarjajo v zadnjih desetletjih v državah Evropske unije vedno večje potrebe po novih znanjih in spretnostih za življenje in delo. Leta 2017 je bilo v Strategiji razvoja Slovenije 2030 učenje za in skozi življenje zaradi svojega vpliva na individualno in družbeno blaginjo izpostavljeno kot osrednja strateškorazvojna usmeritev za uresničevanje vseh razvojnih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in s tem tudi Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

    Demografske projekcije Eurostata, ki so bile objavljene leta 2015, so pokazale, da bo v Republiki Sloveniji proces staranja prebivalstva intenzivnejši kot v drugih državah Evropske unije. Zato bi morala Republika Slovenija izobraževanju in učenju odraslih nameniti še toliko večjo pozornost. Izrazita potreba po izobraževanju in učenju odraslih je bila zaznana tudi z raziskavo z naslovom Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih, cikel 2016 (PIAAC 2016), ki je pokazala, da ima v Republiki Sloveniji tretjina oseb med 16. in 65. letom starosti (približno 400.000 odraslih) tako nizko raven besedilnih in matematičnih spretnosti, da jih to ovira pri delu in vključevanju v družbo. Polovica teh oseb bo morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, preostalih 140.000 oseb pa vsaj še 20 let. Pokazala je tudi, da je v Republiki Sloveniji 40 % oziroma skoraj 500.000 odraslih v aktivni dobi v starosti od 16 do 65 let z zelo šibkimi spretnostmi reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Med temi je več kot 70 % starejših od 45 let z nižjimi stopnjami izobrazbe. Ob tem se je izkazalo, da imajo zaposleni v Republiki Sloveniji slabše in manj vzpodbudne okoliščine za ohranjanje in razvoj spretnosti, kot je značilno za večino evropskih držav. Slabo stanje na področju spretnosti odraslih v času hitrih tehnoloških sprememb so pokazali tudi podatki, pridobljeni v Anketah o delovni sili, Anketi o izobraževanju odraslih in Diagnostičnem poročilu za pripravo načrta spretnosti.

    Vseživljenjsko učenje je v Republiki Sloveniji v pravnih podlagah opredeljeno vsaj že od leta 2007 v Strategiji vseživljenjskosti učenja v Sloveniji kot dejavnost in proces, ki zajema vse oblike učenja: formalno, neformalno ter aformalno/naključno ali priložnostno učenje. Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja, s ciljem, da se izboljšajo posameznikovo znanje in spretnosti, pa tudi osebnostne lastnosti.

    V obdobju, na katero se nanaša revizija, sta izzive na področju spretnosti odraslih najbolj neposredno naslavljali Strategija vseživljenjskega učenja in Strategija dolgožive družbe, poleg njiju pa tudi Strategija pametne specializacije S4, nacionalni programi izobraževanja odraslih, Zakon o izobraževanju odraslih, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in drugi dokumenti.

    Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji predvideva vseživljenjsko učenje kot osrednji način za prilagoditev Republike Slovenije na razvojne in demografske izzive prihodnosti. V povezavi s Strategijo dolgožive družbe in konceptom aktivnega staranja je načelo vseživljenjskosti učenja tudi temeljna družbenorazvojna strategija. MIZŠ operativnega načrta za udejanjanje Strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji ni sprejelo. Na ta način pri načrtovanju uresničevanja koncepta vseživljenjskega učenja ni bila dosežena sistemskost, komplementarnost, vsebinska konkretizacija in zagotovitev sredstev. S sprejetjem prvega zakona, ki je urejal izobraževanje odraslih (ZIO), se je v Republiki Sloveniji sicer začelo sistemsko urejati področje izobraževanja odraslih, ki pa je le del vseživljenjskega učenja. Javni interes v izobraževanju odraslih se v skladu z veljavnim Zakonom o izobraževanju odraslih določi z nacionalnim programom izobraževanja odraslih (NPIO), v katerem se opredelijo tudi programi in dejavnosti ministrstev, ki se izvajajo kot javna služba. Velika pomanjkljivost je, da sta v javno službo vključena le program osnovne šole za odrasle in dejavnost svetovanja v izobraževanju odraslih. Izvajanje NPIO se določi z letnimi programi izobraževanja odraslih (LPIO). Edina proračunska sredstva za uveljavitev koncepta vseživljenjskega učenja so bila v obdobju, na katero se nanaša revizija, zagotovljena v okviru Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO13-20). Ključna pomanjkljivost ReNPIO13-20 je bilo nesorazmerno obravnavanje različnih področij vseživljenjskega učenja z izrazitim poudarkom na usposabljanju za potrebe dela, kar je predstavljalo tudi odklon od ciljev ReNPIO13-20, v okviru katerih bi se moralo zagotavljati uravnoteženo izobraževanje odraslih za razvoj socialnega, kulturnega in človeškega kapitala. Odločitev MIZŠ in MDDSZ, da se izvajanje aktivnosti na podlagi ReNPIO13-20 financira pretežno iz evropskih sredstev, ni zagotovila stalnosti in gotovosti pri izvajanju programov in aktivnosti. V ReNPIO13-20 ni bilo oblikovanih kazalnikov za merjenje učinkov programov in aktivnosti in je bila izrazito pomanjkljiva v delu, ki se nanaša na starostno skupino 65 let in več. V obdobju, na katero se nanaša revizija, je ACS v sodelovanju z MIZŠ pripravil le 1 poročilo o uresničevanju ReNPIO13-20, in sicer za leta 2014, 2015 in 2016. Poročanje o uresničevanju LPIO je bilo metodološko nedorečeno in med leti neprimerljivo. Tudi o številnih aktivnostih, ki so se izvajale kot odziv na rezultate raziskave PIAAC 2016, MIZŠ, MDDSZ, ACS, CPI in ZRSŠ niso poročali na način, da bi bilo mogoče ugotoviti neposredne učinke teh aktivnosti na stanje.

    Strategija dolgožive družbe je bila oblikovana na konceptu aktivnega staranja in vseživljenjskega učenja, vendar tudi za njeno uresničevanje ni bil sprejet izvedbeni načrt. MDDSZ je sicer pripravilo Predlog Akcijskega načrta Strategije dolgožive družbe do leta 2023, ki pa je imel več pomanjkljivosti, predvsem pa ni bil zasnovan kot celostni pristop za razvoj posameznika in je bil nesorazmerno v prid ukrepom v zvezi z zaposlovanjem.

    Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora MIZŠ izkazati izvedbo popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti, ki se nanašajo na pričetek načrtovanja in izvajanja aktivnosti za pripravo metodologije za spremljanje uresničevanja LPIO in novega NPIO ter izvedbo aktivnosti za dolgoročno ureditev pridobivanja in zbiranja potrebnih statističnih podatkov na ravni države, ki bodo omogočali poročanje o uresničevanju LPIO in novega NPIO. Računsko sodišče je MIZŠ, MDDSZ, ACS, CPI in ZRSŠ podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

     

    Deli vsebino