Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti ravnanj Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstva za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) in Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d. (v nadaljevanju: DUTB) v zvezi s prenehanjem obstoja DUTB v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 5. 2021.
Eden izmed ciljev Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, s katerim je bila ustanovljena DUTB, je povračilo proračunskih sredstev, ki so bila namenjena sanaciji bančnega sistema oziroma krepitvi stabilnosti bank. Ta cilj naj bi DUTB dosegla z upravljanjem premoženja, ki ga je prevzela od bank, in sicer najkasneje do 31. 12. 2022, ko je Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank predvidel njeno prenehanje, z možnostjo, da vlada Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga tudi predčasno ukinitev DUTB, če ta proda več kot 75 % prevzetih obveznosti.
DUTB je upravljanje s premoženjem do konca leta 2022 načrtovala v strateških in operativnih dokumentih, pri čemer sta bila deloma v načrtovanje vključena tudi vlada in ministrstvo.
Revidiranci so poslovanje DUTB redno spremljali v okviru vzpostavljenega medsebojnega sistema poročanja. Pri tem je računsko sodišče ugotovilo, da je ministrstvo vladi sicer zagotavljalo sprotne in ažurne podatke o upravljanju premoženja DUTB, vendar pa ni preverjalo ustreznosti podatkov, ki mu jih je zagotavljala DUTB, in sicer v zvezi z izračunom izpolnjevanja pogoja za njeno morebitno predčasno ukinitev. DUTB je izpolnjenost navedenega pogoja presojala po lastni metodologiji, ki jo je zaradi nerazpoložljivosti podatkov, ki jih za izračun predvideva Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, prevzelo tudi ministrstvo. V skladu z navedeno metodologijo je DUTB pogoj za predčasno ukinitev izpolnila marca 2021.
Ne glede na to, da je ob izpolnjenosti zakonskega pogoja odločitev o morebitni predčasni ukinitvi DUTB popolnoma na strani vlade, pa je računsko sodišče ugotovilo, da vlada izpolnitve tega pogoja do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, ni preverjala niti ni o tem sprejela nobene odločitve. Ker vlada ni vnaprej celovito uredila pravnega nasledstva DUTB, tudi ni poskrbela za vzpostavitev pogojev za učinkovito upravljanje preostalega premoženja DUTB.
Obseg premoženja in finančne obveznosti DUTB iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev oziroma finančne obveznosti do bank so se z leti zmanjševale, pa vendar počasneje, kot je bilo to predvideno v načrtih DUTB. DUTB je za to, da je v celoti poplačala obveznice, najela nova posojila pri bankah. Pri tem se je dogovorila za znatno nižjo obrestno mero v primerjavi z obrestnimi merami izdanih obveznic, odplačilo pa je, glede na zapadlost posameznih finančnih obveznosti, potekalo hitreje od dogovorjene pogodbene dinamike med DUTB in bankami.
Obseg preostalega premoženja DUTB je na dan 31. 12. 2020 znašal 615 milijonov EUR, stanje dolga pa je ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, znašalo 369,9 milijona EUR. Ob izdaji revizijskega poročila je bil v Državnem zboru Republike Slovenije v obravnavi predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva, da premoženje, pravice in obveznosti DUTB z dnem uveljavitve tega zakona preidejo na nacionalni demografski sklad.
Računsko sodišče je izreklo mnenje, da so bila ravnanja revidirancev v zvezi s prenehanjem obstoja DUTB v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno učinkovita.
Računsko sodišče je vladi priporočilo, da vzpostavi ustrezne pogoje za učinkovito upravljanje s preostalim premoženjem DUTB in da ustrezno poskrbi za vse vidike pravnega nasledstva DUTB.
