Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost zmanjševanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 6. 2024. Po mnenju računskega sodišča sta bila Ministrstvo za naravne vire in prostor in Direkcija Republike Slovenije za vode pri zmanjševanju poplavne ogroženosti delno učinkovita.
Računsko sodišče je ugotovilo, da načrtovanje zmanjševanja poplavne ogroženosti ni bilo dovolj celovito. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v obeh načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti zbralo obstoječe podatke o načrtovanih aktivnostih na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti ter jih prikazalo po porečjih. Pri tem pa ni določilo ciljev, prilagojenih posameznemu porečju, in tudi ne kazalnikov za njihovo merjenje. Pri zmanjševanju poplavne ogroženosti so se še vedno prednostno uporabljali gradbeni ukrepi, manj pozornosti pa je bilo namenjeno negradbenim ukrepom. Direkcija Republike Slovenije za vode na primer ni razpolagala z natančnimi podatki o lokaciji ter obsegu zavarovanih razlivnih površin, ki naj bi se jih zaščitilo. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa ni poznalo nobenega konkretnega primera uporabe ukrepa prilagoditve rabe zemljišč v porečjih. Tudi spremljanje izvajanja ukrepov je bilo pomanjkljivo, najbolj podrobno je bilo za gradbene ukrepe.
Za izboljšanje učinkovitosti je računsko sodišče revidirancema podalo več priporočil, oba pa sta že izvedla tudi ukrepe za izboljšanje stanja.
