Računsko sodišče je ocenilo, da so bile aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam delno učinkovite. Kljub temu da je ministrstvo izvajalo ukrepe za prilagajanje kmetijstva, pa ti niso temeljili na izdelani strategiji prilagajanja, ki bi bila pripravljena na podlagi študije ranljivosti. Ministrstvo bi moralo okrepiti tudi prenos znanja prek svetovalne službe kmetom ter izboljšati sodelovanje deležnikov, da bi se znanje o prilagajanju čim bolje prenašalo v prakso. Ker je kmetijstvo zaradi pridelave na prostem eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, je nujno, da se v Republiki Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe.
Podnebne spremembe so spremembe podnebja, ki trajajo dlje časa, povzročajo pa jih tako naravni procesi kot tudi antropogeni dejavniki. Posledice podnebnih sprememb se kažejo kot naraščanje temperatur, spreminjanje padavinskih vzorcev, vse pogostejši pa so tudi ekstremni vremenski dogodki, kot so suše, obilne padavine, neurja s točo in vetrom, pozeba in podobno.
Računsko sodišče podnebnim spremembam namenja veliko pozornosti, saj so vedno bolj aktualne in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Poleg tega imajo velik vpliv tudi na gospodarske aktivnosti, še posebej na kmetijstvo in samooskrbo. Slednjo je računsko sodišče obravnavalo v revizijskem poročilu o zagotavljanju prehranske varnosti s pomočjo prehranske samooskrbe, izdanem v letu 2021. V njem je ugotovilo, da aktivnosti ministrstva niso pripomogle k bistvenemu povečanju rastlinske proizvodnje in reje živali. Prav tako je računsko sodišče že v letu 2021 izdalo poročilo o uspešnosti doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in opozorilo, da bodo mednarodno in nacionalno določeni cilji do leta 2030 s sedanjo strukturo in dinamiko izvajanja ukrepov le stežka dosegljivi.
Ne glede na uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov pa bo nujno tudi prilagajanje nanje, saj bodo v ozračju že nakopičeni toplogredni plini še dolgo povzročali podnebne spremembe in imeli vpliv na samooskrbo. Zato je računsko sodišče revidiralo tudi učinkovitost ministrstva pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam v obdobju od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2022.
Ocenjujemo, da v obdobju, na katero se nanaša revizija, ministrstvo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni obravnavalo kot prioriteto. Ministrstvo je sicer v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, kot so na primer ureditev namakalnih sistemov in rastlinjakov ter posodobitev hlevov, nakup opreme za protislansko zaščito in protitočnih mrež ter uvajanje bolj odpornih sort rastlin. Prav tako je financiralo raziskave in prenos znanja prek javne kmetijske svetovalne službe. Vendar pa ukrepov ter s tem prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni načrtovalo na podlagi strategije ter ni ugotavljalo, na katere dejavnike spreminjajočega se podnebja je oziroma bo kmetijstvo najbolj ranljivo. Na ta način prilagajanje kmetijstva ni bilo celovito in sistematično načrtovano ter usklajeno kot v obdobju od leta 2008 do leta 2011, ko so se izvajali ukrepi na podlagi sprejete strategije prilagajanja in akcijskega načrta. To pa povečuje verjetnost, da bo izvedba prilagajanja pogosto zgolj odziv na krize in katastrofe ter bo zato tudi dražja, kot bi bila sicer.
Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil, ministrstvo pa je že med izvajanjem revizije sprejelo tudi akcijski načrt za pripravo ocene ranljivosti in strategije prilagajanja.
