Skoči do osrednje vsebine

Revizija

Učinkovitost Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pri zagotavljanju podpore digitalizaciji izobraževanja

Zadnja sprememba:
12. 11. 2026

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitosti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pri zagotavljanju podpore digitalizaciji izobraževanja.

Revidirano obdobje:
2022-2025

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-6/2025-4
Datum: 2. 6. 2025
Sprememba sklepa:
št. 320-6/2025-11 z dne 4. 3. 2025

Opombe:

Učinkovitost Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pri zagotavljanju podpore digitalizaciji izobraževanja

Računsko sodišče je revidiralo poslovanje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (v nadaljevanju: ministrstvo) pri zagotavljanju podpore digitalizaciji izobraževanja v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2025. Po mnenju računskega sodišča ministrstvo pri tem ni bilo učinkovito.

V obdobju, na katero se nanaša revizija, je v Republiki Sloveniji v povprečju delovalo 1.082 javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, v katere je bilo v povprečju vključenih 377.951 otrok, učencev, dijakov in študentov višjega strokovnega izobraževanja (v nadaljevanju: učeči se).

 

 

Ministrstvo je zaznalo vrsto pomanjkljivosti tako pri uporabi digitalnih orodij pri pouku kot tudi na področju temeljnih znanj računalništva in informatike. Zato je leta 2022 sprejelo Akcijski načrt digitalnega izobraževanja ANDI 2021–2027 s 150 izvedbenimi ukrepi. V številnih primerih pa ministrstvo pri ukrepih ni opredelilo razumljive vsebine, jasnih ciljev, nosilcev, časovnice in izvedbenih korakov, zato ni bilo jasno, kako namerava z njimi doseči zastavljene cilje. 

Ministrstvo je na področju digitalizacije izobraževanja vzpostavilo 27 investicijskih projektov in sodelovalo še v 10 projektih drugih organizacij, ki naj bi bili večinoma zaključeni do 30. 6. 2026. Investicijski ukrepi ministrstva niso izhajali iz načrtovanih 150 ukrepov za dosego ciljev Akcijskega načrta digitalnega izobraževanja ANDI 2021–2027. Skupna načrtovana vrednost teh projektov je znašala skoraj 84 milijonov EUR, pri čemer je do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, porabilo skoraj 39 milijonov EUR. Projekte je na ravni ministrstva izvajalo med 12 in 16 zaposlenih, od katerih se jih je v 4 letih 11 zamenjalo.

Ministrstvo pri večini investicijskih projektov ni sistematično proučilo, kaj ciljne skupine pravzaprav potrebujejo. Tako je leta 2022 začelo projekt uvedbe različnih informacijskih rešitev in elektronskih storitev za šolstvo, šele leta 2025 pa je opredelilo, katere dejavnosti naj bi rešitve podpirale in koliko rešitev naj bi uvedlo. Do takrat je v projekt vložilo že 800.000 EUR od načrtovanih 5,9 milijona EUR. Pri izboru rešitev ni upoštevalo potreb, ki so jih izrazili vzgojno-izobraževalni zavodi.

Po drugi strani pa je ministrstvo že leta 2022 prekinilo investicijski projekt razvoja lastne informacijske rešitve za vodenje in upravljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov v načrtovani vrednosti 2,3 milijona EUR, ki naj bi nadomestila obstoječe komercialne rešitve, ki jih uporabljajo vzgojno-izobraževalni zavodi ter učeči se in njihovi starši. Ministrstvo je namreč na podlagi podrobno izvedenih analiz ugotovilo, da obstoječe stanje predstavlja pomembno organizacijsko pomanjkljivost predvsem z vidika varstva osebnih podatkov, upravljanja podatkov in stroškov. 

Ministrstvo je nato med izvajanjem revizije projekt razvoja lastne informacijske rešitve za vodenje in upravljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ponovno vzpostavilo.

Ministrstvo je poleg tega prekinilo investicijski projekt izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev o temah s področja digitalnega izobraževanja Digitrajni učitelj, in sicer po tem, ko je zanj že porabilo skoraj 5 milijonov od načrtovanih 17,5 milijona EUR. Za ponujena izobraževanja namreč ni bilo zanimanja, ker so bili vzgojno-izobraževalni zavodi v preteklosti že vključeni v podobne projekte, na voljo so bila druga, vsebinsko sorodna izobraževanja, strokovni delavci pa so bili preobremenjeni.

 

Ministrstvo je vzpostavilo tudi 17 investicijskih projektov didaktike digitalnega izobraževanja, v okviru katerih naj bi nastali novi pristopi k poučevanju, učna orodja in učni scenariji. Njihova načrtovana vrednost je znašala več kot 20 milijonov EUR, do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, pa je ministrstvo zanje porabilo nekaj več kot 14 milijonov EUR. Čeprav je sočasno potekala obsežna prenova programov predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ministrstvo ni zagotovilo, da bi vanje vključilo v projektih nastale didaktične vsebine. Prav tako ni določilo oblike in standardov za rezultate projektov ter tako tudi ni zagotovilo, da bi bile nastale didaktične vsebine poenotene in medsebojno primerljive.

Nekateri investicijski projekti didaktike digitalnega izobraževanja naj bi izboljšali znanja učečih se na področju računalništva in informatike. Pri tem pa ministrstvo ni vnaprej opredelilo, katere učne vsebine naj bi učeči se usvojili, pri katerih predmetih in na katerih ravneh izobraževanja. Zato bo ministrstvo ob zaključku projektov težko ocenilo, ali je doseglo zastavljene cilje.

Izvedba projektov na področju komunikacijske in strojne infrastrukture ter računalniške opreme za končne uporabnike je bila konkretneje opredeljena. Ministrstvo je namreč za posodobitev internih omrežij 663 vzgojno-izobraževalnih zavodov načrtovalo okoli 30 milijonov EUR vlaganj, predvidelo je zagotovitev optične povezljivosti za 204 zavode ter nabavo več kot 7.000 kompletov različne računalniške strojne opreme za več kot 1.000 zavodov. Do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, je za te namene porabilo okoli 12,5 milijona EUR.

Poleg tega je ministrstvo do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, zaključilo tudi nadgradnje informacijskih rešitev za urejanje in objavo elektronskih gradiv ter posodobilo 40 obstoječih elektronskih učnih vsebin, v kar je vložilo nekaj več kot 1,5 milijona EUR.

Ministrstvo je projekte na področju digitalizacije izobraževanja izvajalo s številnimi zunanjimi izvajalci in sodelavci, pri čemer ni pripravilo interne metodologije, ki bi zagotavljala strukturirano in sledljivo izvajanje projektov. Programski svet, ki naj bi nadzoroval izvajanje Akcijskega načrta digitalnega izobraževanja ANDI 2021–2027, se je med njegovim izvajanjem sestal le na ustanovni seji, kar pa ni zadostovalo za učinkovit nadzor nad tako kompleksnimi projekti. 

Računsko sodišče je ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino med drugim priporočilo, naj pred začetkom prihodnjih večjih investicijskih projektov na področju digitalizacije izobraževanja vzpostavi celovito metodologijo projektnega vodenja, ki bo določala obvezno vsebino projektne dokumentacije in jasne postopke.

 

Deli vsebino