Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Učinkovitost Ministrstva za pravosodje pri realizaciji projekta nove sodne stavbe v Ljubljani

Zadnja sprememba:
31. 3. 2022

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitosti Ministrstva za pravosodje pri realizaciji projekta nove sodne stavbe v Ljubljani.

Revidirano obdobje:
od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2020

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-7/2020/5
Datum: 19. 6. 2020

Opombe:

Nova sodna stavba v Ljubljani

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti Ministrstva za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo) pri realizaciji projekta nove sodne stavbe v Ljubljani v obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2020 in pri tem preverilo, ali je bilo ministrstvo pri zagotavljanju dokumentacije, pogojev, finančnih sredstev, časovnem upravljanju ter reševanju prostorske problematike, povezane s projektom nove sodne stavbe v Ljubljani, učinkovito.
Računsko sodišče je podalo mnenje, da je bilo poslovanje ministrstva pri realizaciji projekta nove sodne stavbe v Ljubljani neučinkovito.


Nova sodna stavba v Ljubljani je eden od tako imenovanih neuresničenih državnih projektov, načrtovanje katerega sega več kot desetletje in pol v preteklost. Cilj projekta je izgradnja objekta, ki bi rešil prostorsko problematiko pravosodnih organov, ki delujejo razpršeno na več lokacijah v Ljubljani, predvsem v najetih poslovnih prostorih.
Na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je za realizacijo investicije treba izdelati investicijsko dokumentacijo, ki jo sestavljajo 3 dokumenti, in sicer dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), predinvesticijska zasnova (PIZ) in investicijski program (IP). Ministrstvo ni zagotovilo celotne investicijske dokumentacije, saj ni zagotovilo IP, ki predstavlja strokovno podlago za odločitev o izvedbi investicije. Ministrstvo je v obdobju, na katero se nanaša revizija, izdelalo kar 5 dokumentov, ki naj bi predstavljali DIIP, zagotovilo dokument PIZ in izdelalo dokument, ki naj bi predstavljal novelacijo IP. Osnovna investicijska dokumentacija – DIIP ne temelji na predhodni idejni rešitvi ali študiji. Navedeni dokumenti, razen DIIP in PIZ iz leta 2013, po vsebini ne predstavljajo dokumentov investicijske dokumentacije, kot jih opredeljuje navedena uredba, in so bili pripravljeni izključno zaradi ohranitve projekta v načrtu razvojnih programov. Poleg tega je od izdelave DIIP in PIZ iz leta 2013 preteklo že 9 let, v tem času pa so se spremenile ključne predpostavke (na primer sprememba cen, časovnega načrta izvajanja, virov financiranja), s tem pa je poteklo tudi obdobje, ko bi bila ta investicijska dokumentacija lahko še ustrezna podlaga za realizacijo investicije v novo sodno stavbo v Ljubljani.
Ministrstvo je v letu 2006 z nakupom zemljišča v znesku 4.209.114 EUR pridobilo zemljišče za izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani na lokaciji ob Masarykovi cesti. Za izdelavo projektne dokumentacije, povezane z novo sodno stavbo ob Masarykovi cesti, je porabilo še dodatnih 3.127.200 EUR. Aktivnosti za postavitev nove sodne stavbe na lokaciji ob Masarykovi cesti so se končale v letu 2013, ko je bil projekt v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. S študijo preveritve prostorsko-programske postavitve novega objekta sodne stavbe na lokaciji ob Dunajski cesti je postala aktualna nova lokacija, poimenovana Bežigrajski dvor. Kljub temu da je ministrstvo pridobilo lastništvo nad zemljišči, pa do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, še ni pridobilo pravice graditi na lokaciji ob Dunajski cesti v Ljubljani.
Ministrstvo je za realizacijo projekta nove sodne stavbe v Ljubljani v letu 2013 ustanovilo delovno skupino, ki je delovala zgolj mesec dni in ni opravila nalog, za katere je bila imenovana. V novembru 2020 je ministrstvo ustanovilo projektno skupino za ponoven zagon projekta izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je delovala zgolj dober mesec dni. V tem času je izvedla zadane naloge, vendar je prenehala z delovanjem, še preden bi bil projekt realiziran.
Ocenjena vrednost projekta nove sodne stavbe v Ljubljani se je z začetnih 75.000.000 EUR v letu 2006 povečala na 95.081.460 EUR v letu 2019 in se še povečuje. Za realizacijo projekta nove sodne stavbe v Ljubljani ministrstvo ni imelo zagotovljenih finančnih sredstev v celotnem obdobju trajanja projekta. Poleg tega ni uspelo zagotoviti sredstev Evropske unije, čeprav je v dokumentih, ki se nanašajo na navedeni projekt, predvidelo tovrstno financiranje.
Ministrstvo v 15 letih ni realiziralo investicije v novo sodno stavbo v Ljubljani. Na lokaciji ob Masarykovi cesti, kjer je bila prvotno predvidena lokacija za novo sodno stavbo v Ljubljani, se nahaja parkirišče. Na lokaciji ob Dunajski cesti, kjer je predvidena aktualna lokacija za novo sodno stavbo v Ljubljani, pa se nahaja gradbena jama.
Projekt nove sodne stavbe se še vedno nahaja v fazi načrtovanja. Sprva je bil zaključek projekta predviden v letu 2013, nato za leto 2017, v letu 2019 je bil znova preložen, kar je projekt nove sodne stavbe v Ljubljani časovno odmaknilo na leto 2027, ko naj bi bil projekt zaključen.
Ministrstvo je za potrebe projekta nove sodne stavbe v Ljubljani po 14 letih načrtovanja z namenom, da bi ocenilo potrebe po investiciji v novo sodno stavbo, šele v letu 2019 zbralo kadrovske podatke od pravosodnih organov, ki naj bi v novi sodni stavbi imeli svoje prostore. Pravosodnim organom ni podalo usmeritev oziroma predpostavk za oblikovanje kadrovskih napovedi, posledično navedene kadrovske napovedi pravosodnih organov, ki jih je zbralo ministrstvo, ne predstavljajo nujno dejanskih potreb po kadrih pravosodnih organov.
Poleg kadrovskih podatkov je ministrstvo v letu 2019 zbralo tudi podatke glede prostorov za delovanje pravosodnih organov. Ministrstvo ni ugotavljalo razlogov za bistveno povečanje prostorskih potreb pravosodnih organov, pri oblikovanju prostorskih potreb ni upoštevalo s strani Vlade Republike Slovenije sprejetih splošnih meril za ureditev poslovnih prostorov, niti ni sprejelo posebnih meril za ureditev prostorov, ki so zaradi narave dela specifični za pravosodne organe. Ministrstvo pravosodnim organom tudi ni podalo usmeritev za oblikovanje potreb po prostorih. Poleg tega so izkazane prostorske potrebe pravosodnih organov, za katere je bila predvidena prvotna vključitev v novo sodno stavbo v Ljubljani, večje od načrtovanih zmožnosti umestitve prostorov v novo sodno stavbo v Ljubljani na predvideni aktualni lokaciji ob Dunajski cesti.
Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora ministrstvo izkazati izvedbo popravljalnega ukrepa za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti, ki se nanašajo na začetek postopkov izdelave investicijske dokumentacije v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, kar bi projekt nove sodne stavbe v Ljubljani lahko premaknilo iz faze načrtovanja v fazo izvajanja.

 

Deli vsebino