Analiza učinkov predpisov je v svetu znana in uveljavljena pod imenom RIA (angl. "Regulatory Impact Analysis", tudi "Regulatory Impact Assessment") in predstavlja poseben postopek preverjanja učinka predpisa na družbo ter omogoča sistematično obliko presoje različnih učinkov predpisov. Ob tem je treba poudariti, da analiza učinkov predpisov nima namena nadomestiti odločanja tistih, ki so odgovorni za odločanje o regulaciji, temveč jim omogočiti lažje in bolj argumentirano odločanje. Analiza učinkov naj bi torej bila pomoč pri sprejemanju odločitev in ne nadomestilo za politično presojo. Znana sta dva pristopa preverjanja učinkov: predhodno preverjanje učinkov predlaganih predpisov in preverjanje učinkov že sprejetih predpisov.
V Republiki Sloveniji je bilo na dan 25. 1. 2012 v veljavi 1.919 zakonov, 2.257 uredb in 2.916 pravilnikov, skupaj torej 7.092 predpisov, brez predpisov, sprejetih na lokalni ravni. V povprečju ima torej vsak zakon še skoraj 2,7 podzakonskih predpisov.
V obdobju od 1. 1. 2006 do vključno 31. 12. 2011, to je obdobje sprejemanja predpisov, ki smo jih obravnavali v reviziji, je bilo v Republiki Sloveniji sprejetih 8.438 predpisov. Gre za predpise, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: državni zbor), Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) in/ali posamezna ministrstva. Trend števila sprejetih predpisov v posameznem letu na ravni države po letu 2007 je padajoč, vendar pa do bistvenega zmanjšanja števila sprejetih predpisov še ni prišlo.
Računsko sodišče je revidiralo urejenost področja sprejemanja predpisov in izvajanja analiz učinkov predpisov na družbo. Revizijsko poročilo podaja oceno sprememb na področju sprejemanja predpisov in izvajanja analiz učinkov predpisov na družbo od izdaje revizijskega poročila Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo na področju predhodnih analiz učinkov in analiz učinkov že sprejetih predpisov na družbo. Računsko sodišče je predvsem zanimalo, ali morebitne spremembe omogočajo učinkovitejše sprejemanje predpisov. Odgovori na zastavljena vprašanja so bili pridobljeni na vladi, ki jo je računsko sodišče določilo za revidiranca.
V obdobju, na katero se nanaša revizija, to je od 1. 1. 2006 do 30. 5. 2012, se stanje na področju sprejemanja predpisov ni dosti spremenilo. Sprejete so bile nekatere spremembe pravnih in drugih podlag, ki pa še niso pripomogle, da je sprejemanje predpisov bolj učinkovito. V postopek sprejemanja predpisov še vedno niso vgrajene učinkovite kontrole, ki bi zagotavljale pripravo predpisa po predpisanem postopku ter kvalitetno pripravljeno gradivo predloga predpisa.
Bistvena vsebinska sprememba v postopku priprave in sprejema zakona na vladi je bila formalizirana opredelitev sodelovanja javnosti, vendar pa sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov še vedno ni ustrezno, saj v obdobju, na katero se nanaša revizija, pri kar 45,7 odstotka pregledanih predlogov zakonov ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil predpisani rok za sodelovanje javnosti pri pripravi zakona upoštevan, v 21,7 odstotka pregledanih predlogih zakonov pa smo ugotovili, da rok ni bil upoštevan. To pomeni, da lahko potrdimo, da je bil rok upoštevan le pri 32,6 odstotka preverjenih predlogov zakonov.
Predlagatelji zakonov so v postopku priprave zakona v obdobju od leta 2006 do vključno leta 2011 navedli oceno finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva v 97,7 odstotka pregledanih primerih, vendar pa so pri tem v kar 61,7 odstotka primerih predlagatelji navedli, da naj zakon ne bi imel finančnih posledic. Primerjava zneskov ocen finančnih posledic v posameznih delih postopka sprejemanja zakona je pokazala, da so se finančne posledice spreminjale pri 17,6 odstotka preverjenih predlogih zakonov.
Pri vrednotenju drugih posledic predlagatelji pri 4,6 odstotka predlogih zakonov niso opredelili drugih posledic, pri 54,2 odstotka predlogih zakonov so predlagatelji opredelili, da zakon nima predvidenih drugih posledic, pri 26,1 odstotka predlogih zakonov so druge posledice opredelili le okvirno, le pri 15 odstotkih predlogov zakonov pa so druge posledice podrobneje opredelili. Vrednotenje drugih posledic, ki naj bi jih imel zakon, se je izboljšalo v letu 2010, kar je vsaj delno posledica spremembe pravnih in drugih podlag na področju priprave predpisov.
Računsko sodišče meni, da bi moralo biti spremljanje izvajanja predpisov stalna praksa resornih ministrstev in drugih organov, odgovornih za področje, ki ga predpis obravnava, saj bi se tako lahko lažje pravočasno in ustrezno odzvalo na spremenjene okoliščine. S sprejetjem Resolucije o normativni dejavnosti in s spremembo pravnih podlag so bile določene tudi osnove za preverjanje učinkov sprejetih predpisov na družbo oziroma naknadno analizo učinkov.
Računsko sodišče je vladi podalo vrsto priporočil, med njimi, da naj zagotovi, da bodo posamezna resorna ministrstva in drugi organi zagotovili stalno spremljanje dejavnosti na svojih področjih in se preudarno odzivali na morebitne spremembe in zahteve okolja, ter tudi zagotovi, da bodo predpise pripravljali resorna ministrstva in drugi organi sami.
