Računsko sodišče je izvedlo revizijo, v kateri je preverilo, ali sta bila Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uspešna pri zmanjševanju revščine v obdobju od leta 2017 do leta 2020.
Slovenija si je v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 zadala, da se bo število oseb, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, do leta 2020 zmanjšalo pod 321.000, v Strategiji razvoja Slovenije 2030 pa, da se bo stopnja tveganja socialne izključenosti do leta 2030 zmanjšala na manj kot 16 %. Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila oba načrtovana cilja v obdobju, na katero se nanaša revizija, dosežena, vendar vlada in ministrstvo nista bila uspešna pri doseganju zmanjševanja stopenj tveganja revščine vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva, čeprav bi v skladu z resolucijo tem skupinam morala biti namenjena posebna pozornost. Stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk, starih nad 65 let, se izrazito povečuje, stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, so pa bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok.

Spremljanje revščine v Republiki Sloveniji temelji na statističnih kazalnikih, ki pojma revščine ne definirajo tako, da bi posameznik enostavno razumel oziroma bi se zavedal, kdaj se uvršča pod ali nad mejo revščine, in bi enoznačno prišel do spoznanja, da je upravičen do pomoči. Poleg tega je sistem pravic do javnih sredstev, ki izboljšujejo dohodkovni položaj posameznikov in posledično zmanjšujejo revščino, obsežen in razvejan med mnoge izplačevalce posameznih pravic. Takšen sistem pravic predstavlja oviro upravičencem za njihovo uveljavljanje, ker se je treba za vsako posamezno pravico informirati o postopkih za pridobitev, organu odločanja in o izpolnjevanju pogojev.
Računsko sodišče je ugotovilo, da revščina v dokumentih načrtovanja in v predpisih ni enoznačno opredeljena, hkrati pa ministrstvo ni zavzelo stališča, s katerimi ukrepi oziroma pravicami iz sredstev ministrstva izvaja preventivne in s katerimi kurativne ukrepe za njeno zmanjševanje. Poleg tega ministrstvo tega področja samostojno ne spremlja, hkrati pa nima pregleda nad drugimi deležniki, ki načrtujejo cilje in izvajajo ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju revščine, kar pomeni, da z njimi ne sodeluje v smislu usklajevanja politik, ki prispevajo k zmanjšanju revščine, in ne spremlja njihovega prispevka na tem področju.
Ne glede na to, da se je obdobje veljavnosti Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 konec leta 2020 izteklo, ministrstvo vladi v letu 2020 ni predložilo v sprejem predloga novega nacionalnega programa socialnega varstva, vlada pa ga tako tudi ni predložila Državnemu zboru Republike Slovenije, da bi omogočila veljavnost novega programa socialnega varstva z začetkom leta 2021. Odsotnost takšnega dokumenta predstavlja odsotnost socialne politike Republike Slovenije, ki bi določala in omogočala načrtovano izvajanje ukrepov ter usmerjenost virov k najbolj ogroženim in ranljivim skupinam prebivalstva.
Vlada in ministrstvo sta v obdobju, na katero se nanaša revizija, spremljala podatke o stanju revščine, vendar pa je bil celoten sistem spremljanja področja delno ustrezen. Ministrstvo glede socialnih transferjev, ki se izplačujejo iz sredstev ministrstva, ni ugotavljalo in analiziralo njihovega vpliva na kazalnike tveganja revščine. Poleg tega ministrstvo ni pridobivalo podatkov o znesku sredstev iz drugih virov, ki so bila namenjena za zmanjševanje revščine, in tako nima podatkov o skupnem znesku sredstev, ki so se v Republiki Sloveniji namenjala za zmanjševanje revščine, kar pa bi bil po oceni računskega sodišča nujen pogoj za celovito načrtovanje, izvajanje in koordiniranje ukrepov ministrstva in drugih deležnikov na tem področju.
Vlada in ministrstvo sta o kazalnikih tveganja revščine in socialne izključenosti sicer redno poročala, nista pa podala analize vsebinskih ukrepov oziroma vzrokov, ki so vplivali na spremembe.
Na podlagi izvedene revizije računsko sodišče meni, da sta bila vlada in ministrstvo s svojim delovanjem pri zmanjševanju revščine v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno uspešna.
Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in jima podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.