Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Smotrnost poslovanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri zmanjševanju revščine v obdobju od leta 2017 do 2020

Zadnja sprememba:
20. 9. 2021

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o uspešnosti Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri zmanjševanju revščine v obdobju od leta 2017 do 2020.

Revidirano obdobje:
2017 do 2020

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-9/2020/6
Datum: 24. 9. 2020
Sprememba sklepa:
št. 320-9/2020/9 z dne 16. 11. 2020

Opombe:

Uspešnost zmanjševanja revščine

 

Računsko sodišče je izvedlo revizijo, v kateri je preverilo, ali sta bila Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uspešna pri zmanjševanju revščine v obdobju od leta 2017 do leta 2020.
Slovenija si je v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 zadala, da se bo število oseb, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, do leta 2020 zmanjšalo pod 321.000, v Strategiji razvoja Slovenije 2030 pa, da se bo stopnja tveganja socialne izključenosti do leta 2030 zmanjšala na manj kot 16 %. Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila oba načrtovana cilja v obdobju, na katero se nanaša revizija, dosežena, vendar vlada in ministrstvo nista bila uspešna pri doseganju zmanjševanja stopenj tveganja revščine vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva, čeprav bi v skladu z resolucijo tem skupinam morala biti namenjena posebna pozornost. Stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk, starih nad 65 let, se izrazito povečuje, stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, so pa bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok.


Spremljanje revščine v Republiki Sloveniji temelji na statističnih kazalnikih, ki pojma revščine ne definirajo tako, da bi posameznik enostavno razumel oziroma bi se zavedal, kdaj se uvršča pod ali nad mejo revščine, in bi enoznačno prišel do spoznanja, da je upravičen do pomoči. Poleg tega je sistem pravic do javnih sredstev, ki izboljšujejo dohodkovni položaj posameznikov in posledično zmanjšujejo revščino, obsežen in razvejan med mnoge izplačevalce posameznih pravic. Takšen sistem pravic predstavlja oviro upravičencem za njihovo uveljavljanje, ker se je treba za vsako posamezno pravico informirati o postopkih za pridobitev, organu odločanja in o izpolnjevanju pogojev.
Računsko sodišče je ugotovilo, da revščina v dokumentih načrtovanja in v predpisih ni enoznačno opredeljena, hkrati pa ministrstvo ni zavzelo stališča, s katerimi ukrepi oziroma pravicami iz sredstev ministrstva izvaja preventivne in s katerimi kurativne ukrepe za njeno zmanjševanje. Poleg tega ministrstvo tega področja samostojno ne spremlja, hkrati pa nima pregleda nad drugimi deležniki, ki načrtujejo cilje in izvajajo ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju revščine, kar pomeni, da z njimi ne sodeluje v smislu usklajevanja politik, ki prispevajo k zmanjšanju revščine, in ne spremlja njihovega prispevka na tem področju.
Ne glede na to, da se je obdobje veljavnosti Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 konec leta 2020 izteklo, ministrstvo vladi v letu 2020 ni predložilo v sprejem predloga novega nacionalnega programa socialnega varstva, vlada pa ga tako tudi ni predložila Državnemu zboru Republike Slovenije, da bi omogočila veljavnost novega programa socialnega varstva z začetkom leta 2021. Odsotnost takšnega dokumenta predstavlja odsotnost socialne politike Republike Slovenije, ki bi določala in omogočala načrtovano izvajanje ukrepov ter usmerjenost virov k najbolj ogroženim in ranljivim skupinam prebivalstva.
Vlada in ministrstvo sta v obdobju, na katero se nanaša revizija, spremljala podatke o stanju revščine, vendar pa je bil celoten sistem spremljanja področja delno ustrezen. Ministrstvo glede socialnih transferjev, ki se izplačujejo iz sredstev ministrstva, ni ugotavljalo in analiziralo njihovega vpliva na kazalnike tveganja revščine. Poleg tega ministrstvo ni pridobivalo podatkov o znesku sredstev iz drugih virov, ki so bila namenjena za zmanjševanje revščine, in tako nima podatkov o skupnem znesku sredstev, ki so se v Republiki Sloveniji namenjala za zmanjševanje revščine, kar pa bi bil po oceni računskega sodišča nujen pogoj za celovito načrtovanje, izvajanje in koordiniranje ukrepov ministrstva in drugih deležnikov na tem področju.
Vlada in ministrstvo sta o kazalnikih tveganja revščine in socialne izključenosti sicer redno poročala, nista pa podala analize vsebinskih ukrepov oziroma vzrokov, ki so vplivali na spremembe.
Na podlagi izvedene revizije računsko sodišče meni, da sta bila vlada in ministrstvo s svojim delovanjem pri zmanjševanju revščine v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno uspešna.
Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in jima podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

 

Deli vsebino