Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2011, ki obsega splošni del in posebni del proračuna. Revidirali smo tudi zbirno bilanco stanja državnega proračuna na dan 31. 12. 2011. 

Računsko sodišče je o predlogu splošnega dela zaključnega računa in o pravilnosti izvršitve proračuna za leto 2011 izreklo mnenje s pridržkom. O zbirni bilanci stanja državnega proračuna na dan 31. 12. 2011 nismo izrekli mnenja, saj razen določbe Zakona o javnih financah, da je sestavni del zaključnega računa proračuna, niti njena definicija niti namen in način njene priprave niso opredeljeni. 

Med pomembnejšimi ugotovitvami izpostavljamo, da neposredni proračunski uporabniki med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi sredstva z nabavno vrednostjo 1 evro. Na dan 31. 12. 2011 so imela ministrstva v svojih poslovnih knjigah evidentiranih 34.619 osnovnih sredstev z nabavno vrednostjo 1 evro. Od tega 882 zemljišč in 551 zgradb, ostalo pa predstavlja oprema. Ob uveljavitvi Zakona o družbi Slovenske železnice - A je v letu 2011 nastala obveznost Republike Slovenije do družbe Slovenske Železnice v znesku 134.261.600 evrov, vendar ta ni bila evidentirana v poslovnih knjigah proračuna za leto 2011. Na Ministrstvu za promet in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ter na Generalnem sekretariatu vlade še vedno izkazujejo terjatve za sredstva, dana v upravljanje gospodarskim družbam, čeprav so bila sredstva v upravljanju pri gospodarskih družbah ukinjena 31. 12. 2009 s prenehanjem veljavnosti Slovenskega računovodskega standarda 35. Na dan 31. 12. 2011 te terjatve znašajo 42.233.314 evrov. V zbirni bilanci stanja na dan 31. 12. 2011 so prenizko izkazane obveznosti do dobaviteljev vsaj za 10.155.342 evrov, saj so bili nekateri računi za prejete obveznosti evidentirani v poslovne knjige šele v letu 2012.

Previsoko so izkazane finančne naložbe v javno podjetje Infra v znesku 31,2 mio evrov, niso pa izkazane nepremičnine, ki se nanašajo na vodno, državno in lokalno infrastrukturo na spodnji Savi, katere lastnik je Republika Slovenija in katere ocenjena knjigovodska vrednost znaša 71,3 mio evrov, in ni izkazana obveznost iz financiranja do javnega podjetja Infra, ki predvidoma znaša 40 mio evrov. 

V reviziji predloga splošnega dela zaključnega računa proračuna je bilo ugotovljeno, da so bili prejemki proračuna (prihodki bilance prihodkov in odhodkov ter zadolževanje) prenizko izkazani v znesku 246 mio evrov in izdatki (odhodki bilance prihodkov in odhodkov ter izdatki za odplačila dolgov) v znesku 246,5 mio evrov. Prejemki proračuna so izkazani prenizko predvsem zaradi prenizko izkazanih prejemkov iz zadolževanja, izdatki pa zaradi prenizko izkazanih odhodkov proračuna.

Posebej opozarjamo, da je presežek odhodkov nad prihodki oziroma proračunski primanjkljaj za leto 2011 izkazan za 197,9 mio evrov prenizko. Proračunski primanjkljaj je prenizko izkazan predvsem zato, ker med odhodki niso izkazani odhodki za odškodnine po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja v skupnem znesku 180,8 mio evrov in odhodki, ki se nanašajo na razliko med nominalno in prodajno vrednostjo pri zamenjavi obveznic v znesku 10,7 mio evrov. Odhodki za izgradnjo vodne, državne in lokalne infrastrukture na spodnji Savi pa so izkazani za 5,9 mio evrov prenizko. V računu financiranja je zadolževanje izkazano za 246,5 mio evrov prenizko, izdatki pa za 49,1 mio evrov. Izkazani niso prejemki iz zadolževanja pri javnem podjetju Infra za izgradnjo vodne, državne in lokalne infrastrukture na spodnji Savi v znesku 10,7 mio evrov, sredstva, ki jih je Slovenska odškodninska družba založila za izplačila odškodnin po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja v skupnem znesku 180,8 mio evrov in prejemki iz zadolževanja z izdajo obveznic RS 59 v znesku 55 mio evrov. Izdatki v računu financiranja so prenizko izkazani, ker med izdatki ni izkazano poplačilo obveznosti iz financiranja do javnega podjetja Infra, ki je nastala pri izgradnji vodne, državne in lokalne infrastrukture na spodnji Savi v znesku 4,8 mio evrov, izkazani pa tudi niso izdatki za odkup obveznice RS 33 v znesku 44,3 mio evrov.

Računsko sodišče je Vladi RS na podlagi tretjega odstavka 97. člena ZJF predlagalo popravek predloga zaključnega računa, ki pa ga Vlada RS ni upoštevala. Ker Vlada RS predlaganih popravkov revizorja ni upoštevala, ima Državni zbor RS na podlagi šestega odstavka 97. člena ZJF možnost, da predlaganega zaključnega računa za leto 2011 ne sprejme in naloži Vladi RS, da pripravi nov predlog zaključnega računa ter pri tem določi, katere popravke iz poročila računskega sodišča mora pri tem upoštevati.

Dolg državnega proračuna je po podatkih Ministrstva za finance konec leta 2011 znašal 15,2 mio evrov in predstavlja 42,5 odstotka bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju: BDP), konec leta 2010 pa je dolg znašal 11,9 mio evrov in je predstavljal 33,6 odstotka BDP. 

Stroški obresti za servisiranje dolga državnega proračuna so v letu 2011 znašali 510,6 mio evrov, kar predstavlja 6,5 odstotka vseh prihodkov proračuna v tem letu oziroma 1,4 odstotka BDP. V primerjavi z letom 2010 so se stroški obresti povečali za 7,1 odstotka.

Ministrstvo za finance je v letu 2011 prek sistema enotnega zakladniškega računa države (v nadaljevanju: sistema EZRD) dodelilo bankam depozite v znesku 1,2 mio evrov, in sicer tako, da je predčasno prekinilo pogodbe o vlogah v sistem EZRD, sklenjene leta 2009 za obdobje treh let, nato pa istega dne z novimi pogodbami vložilo vloge v sistem EZRD za nadaljnje obdobje treh let. Tako ima sistem EZRD v poslovnih bankah naložene dolgoročne depozite, za katere je moral proračun v letu 2011 ohranjati visoko stanje vlog v sistem EZRD, ker je s tem sistemu EZRD omogočal zadosten obseg virov za financiranje danih dolgoročnih depozitov. Proračun je sredstva za vloge vzdrževal z zadolževanjem. Pri tem je bila obrestna mera iz zadolžitve pomembno višja kot obrestna mera vlog v sistem EZRD. 

Opozarjamo tudi, da je bilo odplačilo nekaterih obveznosti proračuna v skupnem znesku 510 mio evrov, ki so nastale v obdobju od leta 2001 do leta 2011, preneseno v prihodnja leta. Znesek se nanaša na obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja na obveznosti do Slovenskih železnic ter na obveznosti, ki izhajajo iz izgradnje vodne, državne in lokalne infrastrukture na spodnji Savi.

Revidiranje pravilnosti izvršitve proračuna je obsegalo preizkušanje pravilnosti odhodkov, ki so v letu 2011 znašali 9.363 milijonov evrov. Pri preizkušanju pravilnosti izvršitve proračuna vladnih proračunskih uporabnikov smo ugotovili naslednje nepravilnosti:

Splošne ugotovitve

• Ministrstvo za finance nima usklajenih evidenc o pogodbah in o predobremenitvah, zato tudi nima jasnega vpogleda v že prevzete obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
• Vladni proračunski uporabniki so po 26. 9. 2011, ko je začela veljati prepoved prevzemanja obveznosti, sklenili za 161,6 mio evrov oziroma 26,5 odstotka vseh sklenjenih pogodb v letu 2011.
• Sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 42,7 mio evrov je Vlada RS uporabila za vnaprej znane in za predvidene namene (plače, stroški promocije, dodeljevanje finančnih spodbud, izplačevanje socialnih transferov, poravnava članarin, stroški diplomatsko konzularnih predstavništev, dokončanje posameznih projektov).
• Ministrstvo za finance ni izdalo podzakonskega predpisa za izvajanje strokovnih izpitov iz javnega naročanja.
• Posamezni vladni proračunski uporabniki v pogodbe niso vnesli protikorupcijske klavzule, ki je po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije obvezna v pogodbah nad vrednostjo 10.000 evrov.

Plače

• Obseg sredstev za plače vladnih proračunskih uporabnikov se je v letu 2011 glede na leto 2010 zmanjšal za 0,88 odstotka. 
• Povprečni letni strošek plače se je v letu 2011 glede na leto 2010 povečal za 1,21 odstotka (vzrok so napredovanja, pridobljena izobrazba, pridobljen višji naziv, ...).
• V letu 2011 so vladni proračunski uporabniki glede na leto 2010 izplačali za 38,7 odstotka manj sredstev za celotno delovno uspešnost, izplačevala se je samo delovna uspešnost iz povečanega obsega dela v skupni višini 4,9 milijona evrov.
• Decembra 2011 se je število prejemnikov plače glede na december 2010 znižalo za 2,09 odstotka oziroma za 719 zaposlenih.
• Pri pregledu zaposlovanja in plač smo ugotovili, da so vladni proračunski uporabniki: razporedili javne uslužbence na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev; uvrstili javne uslužbence v previsok plačni razred; niso obračunali in izplačali dodatka za nadurno delo, opravljeno ponoči; prosto delovno mesto so objavili v neskladju s sistemizacijo; niso zagotovili enakopravne dostopnosti vseh zainteresiranih; niso prekinili delovnega razmerja, ko javni uslužbenec ni opravil izpita; so nepravilno napredovali javne uslužbence.

Drugi odhodki in transferi

• Nekateri vladni proračunski uporabniki niso uskladili internih aktov z Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije v organih državne uprave.
• Vladni proračunski uporabniki so v letu 2011 za pogovore preko mobilne telefonije porabili za 1,05 milijona evrov proračunskih sredstev.
• V povprečju ima 19 odstotkov zaposlenih v uporabi službeni mobilni telefon; več kot 40 odstotkov zaposlenih ima v uporabi mobilni telefon na Ministrstvu za promet, Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za javno upravo; povprečna letna poraba po mobilnem telefonu je znašala 182 evrov; uporabniki so največ pogovorov opravili v poletnih mesecih.
• Vladni proračunski uporabniki so v letu 2011 zagotovili 3,3 milijona evrov za delo študentov preko študentskih servisov; glede na leto 2010 so se sredstva zmanjšala za 18,61 odstotka; študentje so v povprečju opravili od 300 do 878 ur dela letno; povprečna cena ure študentskega dela je znašala 5,35 evrov; najvišjo ceno študentske ure pa so plačevali na Generalnem sekretariatu vlade, in sicer 8,04 evra na uro.
• V letu 2010 so vladni proračunski uporabniki sklenili za vsaj 56,4 milijona evrov pogodb v pavšalnih zneskih, od tega vsaj za 39,9 milijona evrov za vzdrževanje računalniške opreme in računalniških programov. 
• Pogodbe v skupni vrednosti najmanj 27 milijonov evrov niso bile sklenjene po modelu javno-zasebnega partnerstva.
• V letu 2011 se je iz proračuna izplačalo 1.842,6 milijona evrov kot tekoči transfer posrednim proračunskim uporabnikov, od tega za plače 957 milijonov evrov; glede na leto 2010 so se sredstva za posredne proračunske uporabnike zvišala za en odstotek oziroma za 16,7 milijona evrov.

Pri pregledu posameznih poslov smo ugotovili:

• neskladja pri prevzemanju obveznosti - neustrezno vključevanje obveznosti v proračun; izplačila niso imela podlage v verodostojni knjigovodski listini; pri izplačilih niso preverili pravne podlage in obsega obveznosti; naročila so bila oddana brez sklenjene pogodbe; nespoštovanje načel namenskosti, učinkovitosti in gospodarnosti; plačevanje obveznosti v rokih, daljših od predpisanih; 
• neskladja pri oddaji javnih naročil - neustrezen postopek javnega naročila; diskriminacija ponudnikov; nepravilno vodeni postopki oddaje javnega naročila;
• neskladja pri dodeljevanju transferov - neizvedeni javni razpisi in neustrezno izvedeni javni razpisi za dodelitev sredstev; neizvajanje nadzora nad poslovanjem pravnih oseb; metodologija za financiranje vzgoje in izobraževanja ni sprejeta; programi dela in finančni načrti posrednih proračunskih uporabnikov niso bili pravočasno potrjeni; letni program investicij v javne zdravstvene zavode ni bil določen; določene niso bile obveznosti glede višine odvajanja dela amortizacije javnih zdravstvenih zavodov.