V predstavljenem revizijskem poročilu je bilo proučevano uresničevanje javnega interesa na področju športa, s ciljem odgovoriti na naslednji ključni vprašanji: Ali sistem upravljanja omogoča uresničevanje ciljev na področju športa? in Ali so bili cilji nacionalnega programa na posameznih področjih športa doseženi? Obravnavan je bil sistem upravljanja na področju športa in preverjano razpolaganje z javnimi sredstvi. Osredotočili smo se predvsem na financerje in izvajalce na področju športa ter na področje spremljanja in nadzora nad uresničevanjem ciljev nacionalnega programa športa (v nadaljevanju: nacionalni program).

Kot revidirance smo obravnavali Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Fundacija), Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS) in Zavod za šport Republike Slovenije. Slednji je po sklepu Vlade RS prenehal s svojim delovanjem 31. 3. 2006.

Nacionalni program obravnava kot javna sredstva le tista sredstva, ki se namenjajo športu neposredno iz državnega in občinskih proračunov. Uresničuje se skozi letne programe športa, ki jih določa Zakon o športu. V letu 2004 naj bi bilo letnih programov športa skupaj kar 195. Pri reviziji so bila kot javna sredstva upoštevana sredstva državnega in lokalnih proračunov ter sredstva fundacije za šport.

Leta 2000 sprejeti Nacionalni program športa definira strateško usmeritev v športu in sicer postati »športna nacija« do leta 2010. Preverjali smo način sodelovanja med institucijami in posebno pozornost namenili preveritvi, ali se dosega cilj izgraditi ustrezno mrežo športnih objektov in površin. Obenem smo preverjali, ali se zaposlovanju športnikov v državni upravi namenja ustrezna pozornost, saj jih je bilo na dan 7.3.2006 zaposlenih 91.

MŠŠ je v obdobju 2000-2004 namenilo letnim programom športa 11,2 mlrd SIT, kar v povprečju predstavlja 14,5 odstotka vseh javnih sredstev, namenjenih športu v tem obdobju. Občine so v istem obdobju namenile programom športa skupaj 59,7 mlrd SIT, Fundacija za šport pa 5,1 mlrd SIT, ali 6,8 odstotka vseh javnih sredstev, namenjenih športu.

Ugotovili smo:

• Da ministrstvo kot resorni organ na področju športa svoje vloge ne opravlja zadovoljivo, saj poleg izvajanja postopkov sofinanciranja programov športa in športne infrastrukture ne skrbi v zadostni meri za uresničevanje javnega interesa.
• Prav tako ministrstvo ne skrbi dovolj za povezovanje mreže subjektov, ki sodelujejo pri realizaciji nacionalnega programa športa.
• Lokalne skupnosti lokalnih programov športa ne izvajajo v zadostni meri. Zavod za šport je na področju informatike le delno posloval v skladu z namenom.
• Podatki na področju športne rekreacije različnih virov so med seboj neprimerljivi in nezanesljivi, zato ni mogoče v celoti podati ocene o uspešnosti doseganja ciljev.
• Glede lastinjenja športnih objektov obstaja tveganje, da ni bilo izvedeno skladno s predpisi.
• O zaposlovanju športnikov v državni upravi ni jasnih ciljev.

Kot ključno zahtevo revizije v odzivnem poročilu ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo, da bo sistematično spremljalo doseganje ciljev in učinkoviteje povezalo vse subjekte, vključene v mrežo Nacionalnega programa športa, kar pomeni tudi Fundacijo za šport.