Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Pravilnost poslovanja nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov

Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti poslovanja štirinajstih nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov v letu 2011. 

Cilj revizije je bil podati mnenje o pravilnosti poslovanja posameznih nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikov v letu 2011.

Revidirani nevladni in pravosodni proračunski uporabniki so bili Državna volilna komisija, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (z uveljavitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu je z 28. 12. 2012 Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije prenehala obstajati, pravni naslednik je Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Delovno sodišče v Celju, Delovno sodišče v Kopru, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani in Delovno sodišče v Mariboru.

Računsko sodišče je o:

  • pravilnosti poslovanja Državne volilne komisije izreklo negativno mnenje;
  • pravilnosti poslovanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Informacijskega pooblaščenca izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu izreklo negativno mnenje;
  • pravilnosti poslovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije izreklo negativno mnenje;
  • pravilnosti poslovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije izreklo negativno mnenje;
  • pravilnosti poslovanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti izreklo negativno mnenje;
  • pravilnosti poslovanja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Delovnega sodišča v Celju izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Delovnega sodišča v Kopru izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izreklo mnenje s pridržkom;
  • pravilnosti poslovanja Delovnega sodišča v Mariboru izreklo mnenje s pridržkom.

V reviziji so bila ugotovljena pogostejša neskladja z naslednjimi predpisi:

  • Zakon o delovnih razmerjih: javni uslužbenci so bili razporejeni na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev, nadurno delo ni bilo odrejeno oziroma ni bilo odrejeno pred pričetkom dela, pri pogodbah civilnega prava so obstajali elementi delovnega razmerja;
  • Zakon o sistemu plač v javnem sektorju: javni uslužbenci so bili uvrščeni v nepravilen plačni razred oziroma jim osnovna plača ni bila pravilno določena, prevedbe plač niso bile pravilno izvedene, sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij so bila obračunana v nepravilni višini oziroma sploh niso bila določena, niso bila upoštevana že dosežena napredovanja, sistemizacije niso vsebovale vseh potrebnih podatkov;
  • Zakon o javnih uslužbencih: uradniki niso bili imenovani v naziv z odločbo, sistemizacija ni določala vseh enakovrednih vrst izobrazbe, v objavi javnega natečaja niso bili objavljeni ustrezni pogoji, ni bilo spoštovano načelo enakopravne dostopnosti do delovnih mest, za delovno mesto ni bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat;
  • Kolektivna pogodba za javni sektor: dodatki niso bili ustrezno izplačevani;
  • Zakon o javnih financah: izplačila niso imela podlage v verodostojni knjigovodski listini, pri izplačilih niso bile preverjene pravne podlage in obseg obveznosti, obveznosti niso bile prevzete s pisno pogodbo, naročila so bila oddana brez sklenjene pogodbe oziroma je bila pogodba sklenjena po izvedenem naročilu, niso bila spoštovana načela učinkovitosti in gospodarnosti ter namenskosti, sredstva so bila porabljena za namene, ki niso bili nujni za delovanje, niso bili izpolnjeni pogoji za sklenitev neposredne pogodbe, ni bil vzpostavljen ustrezen sistem finančnega poslovodenja in niso bile vzpostavljene ustrezne notranje kontrole;
  • Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004, Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005, Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007, Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008, Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012: obveznosti so bile plačane v rokih, daljših od predpisanih, sklenjene so bile pogodbe za nedoločen čas, v pogodbah je bil določen predolg odpovedni rok, osnovna sredstva so bila nabavljena brez načrta pridobivanja premoženja;
  • Zakon o javnih naročilih in Zakon o javnem naročanju: ocenjena vrednost javnega naročila je bila določena prenizko oziroma ni bila določena vrednost javnega naročila, za oddajo naročila je bila izbrana neustrezna vrsta postopka, niso bili spoštovani: načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence ter načelo transparentnosti, ustvarjene so bile okoliščine, ki pomenijo diskriminacijo ponudnikov, z delitvijo javnega naročila je prišlo do izognitve uporabe zakona o javnem naročanju, za izvajanje postopkov javnega naročila je bila sklenjena pogodba z osebo zasebnega prava, v postopku izbire je bilo uporabljeno neobjavljeno merilo, k oddaji ponudbe niso bili pozvani najmanj trije ponudniki, ni bila vodena ustrezna evidenca o oddaji javnih naročil;
  • Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin: letni načrti pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem in posamični programi ravnanja niso bili sprejeti, za najem nepremičnine ni bil pripravljen program ravnanja s stvarnim premoženjem;
  • Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije: pogodbe niso vsebovale protikorupcijske klavzule;
  • Zakon o brezplačni pravni pomoči: sklepi o stroških so bili izdani prepozno;
  • Zakon o sodiščih: način izvajanja zadev sodne uprave ni bil prilagojen določbam Zakona o sodiščih;
  • Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti:ponudbe na zunanjem trgu niso bile preverjene, prostori niso bili najeti na internem trgu;
  • Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih: prejemniki sredstev so bili nepravilno določeni;
  • Uredba o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave: člana uprave sta uporabljala službene avtomobile brez potnih nalogov in nista oddajala potrdil o nakupu goriva za službene avtomobile, ni bila vodena evidenca o tehničnih pregledih in ni bilo mesečnih poročil o porabi goriva;
  • Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna: pogodbe niso bile sklenjene pred pričetkom del, v posameznem letu so bile izkazane prenizke obveznosti;
  • Pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2011: obveznosti so bile prevzete po datumu, do katerega je še bilo dovoljeno prevzemati obveznosti, k prevzemu obveznosti pa ni bilo pridobljeno predhodno soglasje Ministrstva za finance;
  • Pravilnik o nagradi in povračilu stroškov sodnikom porotnikom: sredstva so bila izplačana brez ustreznih dokazil;
  • Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjem: odmere nagrad so bile izdane prepozno.

Računsko sodišče je nevladnim in pravosodnim proračunskim uporabnikom podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Delovno sodišče v Celju, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani in Delovno sodišče v Mariboru v reviziji niso odpravili vseh nepravilnosti, zato je računsko sodišče od njih zahtevalo predložitev odzivnih poročil.

Deli vsebino