Računsko sodišče je izvedlo revizijo smotrnosti ravnanja Ministrstva za finance (v nadaljevanju: MF) in Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence (v nadaljevanju: AJPES) in storitve pri zagotavljanju preglednosti finančnih odnosov med organi oblasti in javnimi podjetji in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti v letih od 2006 do 2009. Cilj revizije je bil izrek mnenja o tem, ali sta MF in AJPES pri zagotavljanju preglednosti finančnih odnosov med organi oblasti in javnimi podjetji ter ločenem evidentiranju različnih dejavnosti ravnala učinkovito.
Po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti mora Evropska komisija zagotavljati, da države članice podjetjem, tako javnim kot zasebnim, ne dodeljujejo pomoči, ki so nezdružljive s skupnim trgom. Evropska komisija je zato v Direktivi Komisije 80/723/EGS z dne 25. 6. 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti v nekaterih podjetjih (v nadaljevanju: Direktiva 80/723/EGS) in kasneje v Direktivi Komisije 2006/111/ES z dne 16. 11. 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami ter o finančnih preglednosti znotraj določenih podjetij (v nadaljevanju: Direktiva o preglednosti) opredelila nujne pogoje za dosego preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Države članice Evropske unije so bile dolžne Direktivo 80/723/EGS ter kasneje Direktivo o preglednosti v zahtevanih rokih implementirati v nacionalni pravni red.
MF pri prenosu Direktive 80/723/EGS oziroma Direktive o preglednosti v slovenski pravni red ni ravnalo učinkovito, ker ni izvedlo ustreznih aktivnosti, ki bi zagotovile, da bi bila do vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo v slovenski pravni red prenesena Direktiva 80/723/EGS z njenimi spremembami, zadnja sprememba z dne 29. 11. 2005 pa bi morala biti prenesena v pravni red Republike Slovenije do 19. 12. 2006. S sprejetjem Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (v nadaljevanju: ZPFOLERD) z dne 1. 6. 2007 je bila Direktiva o preglednosti formalno prenesena v pravni red Republike Slovenije, vendar se ZPFOLERD še do danes ni začel uporabljati v celoti.
MF je v ZPFOLERD precej širše opredelilo zavezance za poročanje, kot pa so ti opredeljeni v Direktivi o preglednosti. Tako naj bi po oceni MF namesto 37 do 222 pravnih oseb, za katere je treba po Direktivi o preglednosti poročati Evropski komisiji na njeno zahtevo, po ZPFOLERD poročalo več kot 4.291 pravnih oseb.
MF pred sprejemom ZPFOLERD ni naredilo analize o možnosti uporabe in povezave obstoječih evidenc s podatki o poslovanju posameznih pravnih oseb oziroma dopolnitev obstoječega poročanja posameznih pravnih oseb; s tem bi lahko bili zagotovljeni potrebni podatki o preglednosti finančnih odnosov na bolj učinkovit način. Takšna analiza bi morala vsebovati tudi opredelitev stroškov in koristi različnih načinov poročanja posameznih kategorij poročevalcev glede na način in pogostost uporabe podatkov, o katerih je treba poročati. Posledica tega je, da je MF različno obravnavalo različne kategorije poročevalcev. Tako je brez ustrezne preučitve ustreznosti določilo izjemo glede obveznosti poročanja le za javne zavode, odvisno od višine njihovih letnih prihodkov, medtem ko takšnega pristopa ni uporabilo pri ostalih kategorijah poročevalcev po ZPFOLERD.
MF v predlogu zakona, ki ga je pripravilo in posredovalo Vladi Republike Slovenije ni opredelilo vsebine pojma javnih sredstev, zaradi česar ni mogoče zagotoviti jasnega prikaza javnih sredstev, ki so jih organi oblasti dodelili javnim podjetjem ter izvajalcem s pravicami ali pooblastili, kot je določeno v 5. in 7. členu ZPFOLERD. Ministrstvo za finance v predlogu zakona, ki ga je pripravilo in posredovalo Vladi Republike Slovenije, tudi ni opredelilo vsebine pojma načel stroškovnega računovodstva, zaradi česar ni omogočena vsebinska presoja objektivnosti sodil, na podlagi katerih so prihodki, odhodki, sredstva in obveznosti do njihovih virov razporejeni na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti.
MF pri izvajanju določb ZPFOLERD ni ravnalo učinkovito, ker do zakonsko določenega roka, to je 16. 9. 2007, ni sprejelo pravilnika iz 13. člena ZPFOLERD, v katerem bi opredelilo vsebinske rešitve, ki bi bile podlaga za vzpostavitev registrov in evidenc po ZPFOLERD. MF tudi do izdaje tega revizijskega poročila še ni sprejelo pravilnika iz 13. člena ZPFOLERD.
Ker MF ni izdalo pravilnika, v katerem bi podrobno določilo vsebino podatkov, ki se vodijo v registrih in evidencah in o katerih morajo poročevalci poročati, tudi AJPES ni mogla izdati navodila iz 13. člena ZPFOLERD, s katerim bi predpisala postopek za predložitev podatkov, o katerih ji morajo poročevalci poročati, ter postopek poročanja v spletno aplikacijo.
Ker MF ni vzpostavilo ustreznih registrov in evidenc, tudi niso zagotovljeni ustrezni podatki o finančnih odnosih med organi oblasti in javnimi podjetji ter izvajalci s pravico ali pooblastilom, o katerih mora Republika Slovenija v skladu s 6. členom Direktive o preglednosti in 11. členom ZPFOLERD poročati Evropski komisiji na njeno zahtevo.
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od Ministrstva za finance zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov in predložitev odzivnega poročila. Ministrstvu za finance je tudi podalo priporočilo glede določitve natančnejših pravil pri oblikovanju in presojanju ustreznosti sodil za razporejanje prihodkov, odhodkov, sredstev ter obveznosti do njihovih virov na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti. Odzivno poročilo mora biti predloženo v 90 dneh.
