Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2022

Računsko sodišče je v reviziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2022 izreklo pozitivno mnenje o predlogu splošnega dela zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

V letu 2022 je bilo realizirano 12,3 milijarde EUR prihodkov in 13,7 milijarde EUR odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 1,4 milijarde EUR in je predstavljal 2,3 % BDP. Realizirani prihodki so bili za 1,2 milijarde EUR oziroma 10,5 % višji kot v predhodnem letu, pri čemer je k povišanju v največji meri prispevalo povišanje davčnih prihodkov. Realizirani odhodki so bili za 0,5 milijarde EUR oziroma 3,8 % nižji kot v predhodnem letu, na njihovo znižanje pa je pomembno vplivalo znižanje tekočih transferov. V letu 2022 so prejeta sredstva iz Evropske unije in drugih držav znašala 957,4 milijona EUR, kar je 237,9 milijona EUR manj, kot je bilo načrtovanih sredstev iz tega naslova z rebalansom proračuna, v proračun Evropske unije pa je bilo vplačanih 729,5 milijona EUR. Konec leta 2022 je dolg državnega proračuna znašal 37,8 milijarde EUR, kar je bilo za 2 milijardi EUR več kot konec leta 2021, delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju z 68,7 % znižal na 64,2 %.

V revizijskem poročilu je računsko sodišče med drugim ponovno opozorilo, da izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu proračuna izkazanega poslovanja države. Javni zavodi s področja zdravja, kulture, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše so v letu 2022 v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazovali kot svoje prihodke in jih niso nakazali v proračun države, ki je lastnik premoženja. Vlada še ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi v letu 2022 ni vplačevala v državni proračun. V letu 2022 se sredstva iz kupnin, pridobljena na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjena za sanacijo gospodarstva, spodbujanje in kreditiranje izvoza ter investicije v javni sektor gospodarstva, niso zbirala na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo. Računsko sodišče je Ministrstvu za finance priporočilo, naj glede izkazovanja unovčenih poroštev in vračil unovčenih poroštev zagotovi medsebojno usklajenost določb Zakona o javnih financah in Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava ter naj pripravi ustrezno pravno podlago, s katero bo opredelilo pojem intervencije na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Računsko sodišče je v delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, poleg preveritve izplačil, ki so bila v pregled zajeta na podlagi vzorca, izvedlo tudi dodatne preveritve, ki so bile v revizijo vključene na podlagi prejetih pobud in zaznanih tveganj. Nepravilnosti je odkrilo pri izplačilih sredstev iz splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. Ključne nepravilnosti na področju plač in z njimi povezanimi odhodki se nanašajo na izplačila proračunskih sredstev za neizrabljeni letni dopust, ki jih je ob prenehanju opravljanja funkcije v letu 2022 prejelo 8 ministrov in 15 državnih sekretarjev. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami Zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve Zakona o javnih financah, predvsem v zvezi s prevzemanjem obveznosti in porabo proračunskih sredstev za namene, ki ne predstavljajo financiranja funkcij državnih organov, in s preveritvijo pravnega temelja pred izplačili. Nepravilnosti na področju transferov so bile ugotovljene predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov, ugotovljene pa so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti (brez pisnih pogodb ali sklenitev pogodb po začetku opravljanja storitev), prepoznim posredovanjem izhodišč za pripravo finančnega načrta posrednim proračunskim uporabnikom, neustreznim izvajanjem postopkov pri dodeljevanju sredstev upravičencem, prepoznim plačilom obveznosti, nespoštovanjem pogodbenih določil ter načel učinkovitosti in gospodarnosti. Ministrstvo za zdravje tudi v letu 2022 še ni izvajalo ustreznega nadzora pri izplačilih sredstev s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, upravičenosti obračunanih sredstev pa tudi ni preverjalo pred izplačili zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za financiranje specializantov, pripravnikov in sekundarijev, za financiranje prispevkov za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih oseb in za financiranje plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene. Tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v letu 2022 še vedno ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu tudi v letu 2022 še niso bile odpravljene.