Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in pravilnost izvršitve državnega proračuna za leto 2018.

Cilja revizije sta bila izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa (obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja) in izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2018. Računsko sodišče je izreklo mnenje s pridržkom o predlogu splošnega dela zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

V delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, so bile ugotovljene nepravilnosti pri plačah (nepravilno določena konkurenčna klavzula v pogodbah o zaposlitvi, nepravilno izplačan povečan obseg dela javnim uslužbencem), nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna (sredstva proračuna niso bila uporabljena za izvajanje nalog državnih organov, pred prevzemom obveznosti nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti), kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil (nepravilno vodenje postopkov) in predvsem kršitve na področju dodeljevanja transferov (nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev posrednim proračunskim uporabnikom).

Napaka v splošnem delu zaključnega računa je posledica napačno izkazanega prenosa sredstev na račun Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, ker so bili izdatki v računu finančnih terjatev in naložb izkazani za 16,1 milijona evrov preveč.

V sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2018 je bilo načrtovano, da bodo prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav za 681,9 milijona evrov presegla plačila sredstev v proračun Evropske unije. Dejansko pa je bil ta presežek realiziran v znesku 360,1 milijona evrov, kar je 52,8 odstotka načrtovanega zneska.

Menimo, da bi bilo treba nekatere napake in nepravilnosti v prihodnje preprečiti tudi s spremembami v sistemskih predpisih, predvsem Zakonu o javnih financah in Zakonu o računovodstvu, tako da bi se zagotovila večja preglednost izkazovanja izvedenih poslovnih dogodkov, kot je na primer področje upravljanja z dolgom. V zvezi s tem je treba zagotoviti, da v področnih zakonih ni mogoče predpisovati izjem od določb Zakona o javnih financah in Zakona o računovodstvu, kar je bilo zaznano pri poslovnih dogodkih, pri katerih agenti izvajajo posle v imenu in za račun države.