Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Predlog zaključnega računa proračuna za leto 2017

Zadnja sprememba:
29. 1. 2019

Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2017

V reviziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2017 je največ napak v splošnem delu posledica napačno izkazanega prenosa sredstev na račun Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, kjer smo ugotovili, da so bilo izdatki v računu finančnih terjatev in naložb preveč izkazani – za 12,1 milijonov evrov.

V delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, so bile med pogostejšimi nepravilnostmi kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil (nepravilno vodenje postopkov, nepravočasne objave na portalu javnih naročil) in predvsem kršitve na področju dodeljevanja transferov (nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev posrednim proračunskim uporabnikom). Več nepravilnosti se nanaša na nepravilno izplačevanje dodatkov in nadurnega dela javnim uslužbencem.

V sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2017 je bilo načrtovano, da bodo prejeta sredstva iz Evropske unije in drugih držav za 512 milijonov presegla plačila sredstev v proračun Evropske unije. Dejansko pa je bil ta presežek realiziran v znesku 16,6 milijona evrov, kar je le 3,2 odstotka načrtovanega zneska.


Menimo, da bi veljalo nekatere napake in nepravilnosti v prihodnje preprečiti tudi s spremembami sistemskih predpisov, predvsem Zakona o javnih financah in Zakona o računovodstvu, tako da bi zagotovili večjo preglednost izkazovanja izvedenih poslovnih dogodkov, kot je na primer urejeno področje upravljanja z dolgom. Pri tem bi bilo treba zagotoviti, da v področnih zakonih ni mogoče predpisovati izjem od določb Zakona o javnih financah in Zakona o računovodstvu, kar je bilo zaznano pri poslovnih dogodkov, pri katerih agenti izvajajo posle v imenu in za račun države.

Deli vsebino