Računsko sodišče je v reviziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in pravilnosti izvršitve državnega proračuna o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2023 izreklo mnenje s pridržkom, mnenje s pridržkom pa je izreklo tudi o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.
V letu 2023 je bilo realizirano 13 milijard EUR prihodkov in 15,3 milijarde EUR odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 2,3 milijarde EUR in je predstavljal 3,7 % BDP. Realizirani prihodki so bili za 0,7 milijarde EUR oziroma 5,5 % višji kot v predhodnem letu, pri čemer je k povišanju v največji meri prispevalo povišanje davčnih prihodkov. Realizirani odhodki so bili za 1,6 milijarde EUR oziroma 12 % višji kot v predhodnem letu, na njihovo zvišanje pa je pomembno vplivalo zvišanje tekočih odhodkov. V letu 2023 so prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav znašala 1,1 milijarde EUR, kar je 381,7 milijona EUR manj, kot je bilo načrtovanih sredstev iz tega naslova z rebalansom II proračuna, v proračun Evropske unije pa je bilo vplačano 672,3 milijona EUR. Konec leta 2023 je dolg državnega proračuna znašal 39,8 milijarde EUR, kar je bilo za 2 milijardi EUR več kot konec leta 2022, delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju s 66,4 % znižal na 63,1 %.
Javni zavodi s področja zdravja, kulture, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše so v letu 2023 v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazovali kot svoje prihodke in jih niso nakazali v proračun države, ki je lastnik premoženja. Vlada še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi v letu 2023 ni vplačevala v državni proračun. V letu 2023 se sredstva iz kupnin, pridobljena na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjena za sanacijo gospodarstva, spodbujanje in kreditiranje izvoza ter investicije v javni sektor gospodarstva, niso zbirala na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo. Ministrstvo za finance do konca leta 2023 ni ustanovilo sklada za obnovo in ni odprlo posebnega evidenčnega računa v okviru proračuna, kjer naj bi se ta sredstva zbirala. Sredstva so ob koncu leta 2023 ostala na namenskih postavkah prejetih donacij za naravne nesreče. Ministrstvo je v letu 2024 odprlo podračun sklada za obnovo ter do tedaj zbrana sredstva preneslo na sklad za obnovo. Vračila naknadnih vplačil v kapital družbe HSE so bila evidentirana kot vrnjeno posojilo, čeprav ni šlo za posojilo. Računsko sodišče je Ministrstvu za finance priporočilo, naj za evidentiranje vračil sredstev naknadno vplačanega kapitala Republiki Sloveniji ustrezno dopolni enotni kontni načrt, naj glede izkazovanja unovčenih poroštev in vračil unovčenih poroštev zagotovi medsebojno usklajenost določb Zakona o javnih financah in Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava ter naj vzpostavi notranje kontrole, ki bodo zagotavljale popolnost izkazovanja pridobljenega premoženja. V revizijskem poročilu je računsko sodišče med drugim ponovno opozorilo, da izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu proračuna izkazanega poslovanja države.
Računsko sodišče je v delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, poleg preveritve izplačil, ki so bila v pregled zajeta na podlagi vzorca, izvedlo tudi dodatne preveritve, ki so bile v revizijo vključene na podlagi prejetih pobud in zaznanih tveganj. Nepravilnosti je odkrilo na področju proračunske rezerve, pri izplačilih sredstev splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s proračunsko rezervo smo ugotovili, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel 2 % razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal državni zbor s posebnim zakonom. Sredstva, zagotovljena s sklepom vlade za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi zaradi neurij v času do začetka avgusta 2023, niso bila v celoti uporabljena za zavarovanje zdravja in življenja ljudi, premoženja ali okolja niti za preprečevanje nastajanja nadaljnje škode oziroma zagotavljanja drugih osnovnih pogojev v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Iz splošne proračunske rezervacije so bila proračunskim uporabnikom zagotovljena sredstva v skupnem znesku 6.674.144 EUR za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati, od česar pa se 6.500.000 EUR nanaša na nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov. Ključne nepravilnosti na področju plač in z njimi povezanimi odhodki se nanašajo na nespoštovanje določb Zakona o delovnih razmerjih in drugih predpisov, ki urejajo področje plač, predvsem v zvezi z obračuni in izplačili dodatkov pri plačah. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami Zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve Zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z neustreznim načrtovanjem nakupa poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov, nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti v zvezi z nakupom te poslovne stavbe in nakupom 10.000 prenosnih računalnikov. Glede nakupa 10.000 prenosnih računalnikov je treba izpostaviti, da vlada ni sprejela predpisa, s katerim bi uredila upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme. Nepravilnosti na področju transferov so bile ugotovljene predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov, ugotovljene pa so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti (brez pisnih pogodb ali sklenitev pogodb po začetku opravljanja storitev) in nespoštovanjem pogodbenih določil, prepoznim posredovanjem izhodišč za pripravo finančnega načrta posrednim proračunskim uporabnikom, neustreznim izvajanjem postopkov pri dodeljevanju sredstev upravičencem in nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti. Ministrstvo za zdravje je v letu 2023 sicer že pričelo izvajati nekatere aktivnosti za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a nadzor nad izplačili teh sredstev ter preveritev upravičenosti obračunanih sredstev na mesečnih zahtevkih pred njihovim izplačilom še vedno nista bila zadovoljiva. Tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v letu 2023 še vedno ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije tudi v letu 2023 še ni zagotavljalo pravočasnega nadzora nad pogodbenimi obveznostmi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (do 10. 5. 2023) oziroma Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu tudi v letu 2023 še niso bile odpravljene.
