Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Mestne občine Maribor v letu 2014 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa ter izvrševanje proračuna, nove zaposlitve in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, investicijske odhodke, zadolževanje in druga področja poslovanja, in Mestni občini Maribor izreklo negativno mnenje.
Proračun in zaključni račun proračuna občine za leto 2014 sta bila pomanjkljiva (npr. obrazložitve proračuna občine, obvezne obrazložitve posebnega dela zaključnega računa proračuna občine, kadrovski načrt za leto 2014). Občina pri plačilu obveznosti iz proračuna v letu 2014 tudi ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov.
Občina je trem javnim uslužbencem odredila povečan obseg dela tudi izven rednega delovnega časa ter ga obračunala in izplačala kot delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Pri postopkih oddaje javnih naročil je občina javno naročilo oddala javnemu podjetju po pravilu "in-house", čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji, z izdajo štirih naročilnic za istovrstna dela je vrednost javnega naročila razdelila in se izognila postopku javnega naročanja, s ponudnikom, ki je v ponudbi nastopal z dvema partnerjema, je sklenila pogodbo, pri tem pa partnerja v pogodbi nista bila navedena, v osmih primerih pred sklenitvijo pogodbe oziroma izdajo naročilnice od ponudnika ni pridobila izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, v pogodbo ni vključila protikorupcijske klavzule, pred izdajo petih naročilnic ni izvedla preveritve cene pri treh ponudnikih in o tem ni vodila zapisnika, za izvedbo javnega naročila ni pripravila razpisne dokumentacije in je ni poslala najmanj trem ponudnikom, javnega naročila ni oddala s sklenitvijo pogodbe, naročilnici, ki ju je izdala, nista vsebovali cene storitev in roka izvedbe, za oddajo javnega naročila ni izvedla postopka v skladu s predpisi, bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku je pridobila prepozno oziroma s prekratkim rokom veljavnosti.
Občina po prejemu Sklepa Vlade Republike Slovenije, da Ministrstvo za kulturo ne bo zagotovilo sredstev za izgradnjo objekta Umetnostne galerije Maribor, ni pravočasno pričela z aktivnostmi za razvezo pogodbe o sofinanciranju z družbo ZIM, d. o. o. – v stečaju ter za projekt po tem obdobju porabila še 394.494 evrov.
Občina se je dolgoročno zadolžila za obveznosti iz sodb, sklepov o izvršbi in sodne poravnave, ne da bi upoštevala postopke zadolževanja občin ter tudi ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.
Pri oddaji poslovnih prostorov v brezplačno uporabo je občina v štirih primerih sklenila neposredno pogodbo o brezplačni uporabi poslovnih prostorov z društvi, ki za to niso izpolnjevala zakonsko določenih pogojev, sklenila tri neposredne pogodbe o brezplačni uporabi poslovnih prostorov za nedoločen čas, v treh postopkih oddaje poslovnih prostorov v brezplačno uporabo ni pripravila posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem občine oziroma posamičnega programa upravljanja, v dveh primerih je dovolila brezplačno uporabo poslovnega prostora, ne da bi izvedla postopek oddaje nepremičnega premoženja v brezplačno uporabo, v petih primerih je dovolila brezplačno uporabo poslovnih prostorov, ne da bi sklenila aneks k pogodbi, s katerim bi podaljšala obdobje oddaje v najem, ali novo pogodbo o brezplačni uporabi poslovnih prostorov ter sklenila dve pogodbi o brezplačni uporabi poslovnih prostorov, čeprav zakonodaja, veljavna v času sklenitve teh pogodb, brezplačne uporabe poslovnih prostorov ni predvidevala.
Občina s podjemnikom ni sklenila pogodbe o zaposlitvi, čeprav so obstajali elementi delovnega razmerja. Pogodbe o avtorskih delih je sklenila po opravljenem avtorskem delu oziroma med opravljanjem avtorskega dela.
Pri dodeljevanju sredstev z Javnim razpisom za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa za leto 2014 je občina za del športnih programov (športna vzgoja otrok, mladine in študentov ter selektivni šport) poleg pogojev in meril, objavljenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, uporabila tudi pogoje in merila iz metodologije, ki je bila sprejeta med postopkom javnega razpisa in ni bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji, ter pri vrednotenju programov športa enotno določena sredstva za sofinanciranje razdelila na več področij in zaradi tega določila različno vrednost točk za posamezna področja, čeprav takšen način razdelitve sredstev ni bil predviden v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Občina je v selekcijski proces uvrstila dva izvajalca športnih programov in jima dodelila ter izplačala sredstva, čeprav nista izpolnjevala predpisanih pogojev za uvrstitev v selekcijski proces. Občina je Javnemu zavodu Športni objekti Maribor dodelila in izplačala 30.744 evrov za stroške, ki jih občinski predpis ne predvideva za sofinanciranje, 101 izvajalcu športnih programov izplačala sredstva pred in med izvedbo javnega razpisa in pred podpisom pogodbe, trem izvajalcem športnih programov na podlagi neposrednih pogodb dodelila skupaj 107.162 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis, ter štirim izvajalcem športnih programov izplačala več sredstev, kot jim je bilo dodeljeno na podlagi javnega razpisa.
Računsko sodišče je od Mestne občine Maribor zaradi nepravilnosti, ki jih je odkrilo pri poslovanju in ki niso bile odpravljene med revizijo, zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora občina izkazati ustrezne popravljalne ukrepe, in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
