Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti dela poslovanja družbe Telekom Slovenije, d.d. v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 10. 2022. Po mnenju računskega sodišča je bilo poslovanje Telekoma Slovenije v delu, ki se nanaša na določanje in izplačevanje prejemkov ter določanje in zagotavljanje drugih pravic poslovodnim osebam, direktorjem organizacijskih enot in poslovodjem odvisnih družb, na oglaševanje, na sponzorstva in donatorstva, na upravljanje ter prodaje in nakupe odvisnih družb, na investicije v projekte novi viri prihodkov in na kabelsko retransmisijo, delno učinkovito.
Telekom Slovenije prejemkov in drugih pravic, ki jih je določal v pogodbah o zaposlitvah, do sprejema politike prejemkov ni imel enotno urejenih v notranjih dokumentih, zato je poslovodnim osebam zagotavljal več pravic, kot jih je bil dolžan, posebej v primerih sporazumnih prekinitev pogodb o zaposlitvi ob prenehanju mandatov. Poslovodnim osebam matične družbe, odvisnih družb in direktorjem organizacijskih enot je ne glede na izkazane potrebe nudil zaposlitev za nedoločen čas na najbolje plačanih delovnih mestih po končanju mandatov. V primeru ene odvisne družbe je s poslovodno osebo za isto delo sklenil 2 pogodbi, po katerih so obračunani prejemki presegali višino prejemkov predsednika uprave celotne Skupine Telekom Slovenije.
Pri naročanju oglaševalskih storitev Telekom Slovenije ni izkazal uporabe kriterijev pri delitvi sredstev za zakupe oglasnih prostorov med posamezne vrste medijev, odločitve o izboru izvajalcev in potrditvi medijskih načrtov pa so bile premalo utemeljene. Zaradi zavez, ki jih je v zvezi z oglaševanjem dal na drugih področjih poslovanja, je enemu izmed medijev namenil nesorazmerno velik delež sredstev za zakupe oglasnih prostorov glede na takratno gledanost medija. Na področju sponzorstev in donatorstev ni zagotovil, da bi bil postopek obravnavanja in izbora vlog, ki je bil objavljen na spletni strani, dovolj jasen, pri objavi meril pa tudi ni sledil opredeljenim merilom v notranjem aktu. Komisija, ki je odločala o dodelitvi sredstev, je obravnavala tudi nepopolne vloge, svojih odločitev pa ni zadostno utemeljila.
Za upravljanje odvisnih družb ni imel določenih temeljnih načel in ciljev, ki jih namerava uresničiti s posamezno odvisno družbo, niti ni določil večletnih strateških usmeritev. S postopki prodaje odvisnih družb je pričel, čeprav to ni bilo predvideno v strateških poslovnih načrtih, prav tako v internih aktih ni imel določenega postopka prodaje, kar je onemogočalo ugotavljanje odmikov in ukrepanje ob zaznanih nepravilnostih.
Telekom Slovenije je nove poslovne priložnosti iskal tudi izven svoje osnovne dejavnosti, pri tem pa je zaradi pomanjkljivega in nerealnega načrtovanja, nedoslednega spoštovanja notranjih pravil in prevelike odvisnosti od poslovnih partnerjev z novimi projekti ustvarjal izgubo in je zato nekatere že ukinil.
Na področju programskih televizijskih pravic ni imel izdelane celovite poslovne in programske strategije, področja ni opredelil niti v strateških poslovnih načrtih. Poleg tega ni uspel zagotoviti, da bi za programe plačeval nadomestilo za kabelsko retransmisijo, ki bi bilo sorazmerno z vnaprej določenimi kriteriji, kot je na primer gledanost televizijskih programov. Razvrščanje programov v shemo ni potekalo na podlagi jasnih in vnaprej izdelanih kriterijev.
Računsko sodišče je Telekomu Slovenije podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je družba že med revizijskim postopkom izvedla več predlaganih popravljalnih ukrepov za odpravo nesmotrnosti poslovanja, kar bo zmanjšalo možnost nastajanja istovrstnih nesmotrnosti v prihodnje.
