Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Pomoč Republike Slovenije ob naravnih nesrečah

Zadnja sprememba:
10. 3. 2010

Podatki o reviziji

Revidirano obdobje:
Od začetka leta 2007 in bo vključevalo sistem zagotavljanja pomoči zaradi poplav in neugodnih vremenskih razmer (toča, neurje z močnim dežjem), ki so se zgodile v letih 2007 in 2008.

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 1201-6/2008-2 in dopolnitev št. 1201-6/2008-10 z dne 28. 5. 2009
Datum: 7. 11. 2008

Opombe:

Pomoč Republike Slovenije ob naravnih nesrečah

Presojali smo učinkovitost sistema zagotavljanja pomoči ob naravnih nesrečah v letih 2007 -2008, saj je Slovenija v tem času utrpela kar šest močnih neurij z večjo škodo. Revidirali smo sistemsko ureditev in ukrepe Vlade RS, posebej Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Uprave RS za zaščito in reševanje med revidiranci pa so bili tudi Rdeči križ, Slovenska Karitas, ki so utrpele škodo v teh naravnih nesrečah: Mestna občina Ptuj in občine Bistrica ob Sotli, Brezovica, Destrnik in Šempeter-Vrtojba.

Posledice naravnih nesreč vključujejo le škodo na stvareh in sicer pri naravnih nesrečah, katerih vrednost ocenjene škode presega prag 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letu, ko se naravna nesreča zgodi. Takrat namreč oškodovanci lahko pridobivajo sredstva iz državnega proračuna. V šestih močnih neurjih v letih 2007 - 2008 je bil znesek ocenjene škode skupaj 275,848.013 evrov, že dodeljena in načrtovana sredstva iz državnega proračuna pa 167,356.566 evrov.

Pomembno vprašanje je tudi, ali so državljani in podjetja ob istovrstnih naravnih nesrečah obravnavani enako. Ugotovitve revizije nakazujejo, da so iz različnih razlogov oškodovanci obravnavani neenakopravno.


Tomaž Vesel, prvi namestnik predsednika

Celotno revizijo in potek odprave posledic naravnih nesreč lahko delimo v nekaj segmentov:

  1. Pomoč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje: ta del ukrepov ocenjujemo kot zelo učinkovit. Sile za zaščito, reševanje in pomoč učinkovito zagotovijo ustrezne storitve in material. Sistem dejansko temelji na prostovoljstvu; na začetku prejšnjega leta smo imeli okoli 47.000 pripadnikov civilne zaščite, 840 poklicnih pripadnikov sil za zaščito in reševanje in še preko 41.000 prostovoljnih pripadnikov sil za zaščito in reševanje. Vendar ni zagotovila, da bo sistem prostovoljstva učinkovit tudi v prihodnje, potrebno se bo ukvarjati z vprašanji spodbud delodajalcem. Sicer pa bo potrebno čas pričetka trajne sanacije objektov skrajšati.
  2. Izvedba interventnih ukrepov: menimo, da sistem ni dovolj učinkovit. Republika Slovenija v tem obdobju nima jasno predpisanih vzvodov, saj na podlagi različnih pravnih podlag Vlada ravna neenotno, kar posledično pomeni neenako obravnavanje oškodovancev. Ukrepi so namreč bolj ali manj posledica trenutne presoje in razpoložljivosti sredstev v različnih resorjih. Odločanje za dodelitev sredstev pa je Vlada celo prenesla na občinsko raven ali Rdečemu križu in Karitasu, čeprav je po Zakonu o javnih financah in Zakonu o lokalni samoupravi takšen prenos dopusten le na podlagi zakona. Namen je različen celo ob istovrstnih nesrečah - MOP so nekatere občine celo zaprosile za usmeritve za dodeljevanje sredstev. Delež državnih sredstev je bil glede na ocenjeno škodo zelo različen, od 0 do skoraj 27 odstotkov. V nekaterih primerih ni mogoče razbrati meril za razdelitev sredstev med občine in humanitarni organizaciji. Vlada ni posredovala usmeritev glede rokov za porabo in usmeritev glede načina porabe sredstev, le pri eni od naravnih nesreč pa je določila, da morajo poročati o porabi sredstev. Med občinami so pristopi k dodelitvi sredstev povsem neprimerljivi - zneski dodeljenih pomoči so v nekaterih primerih tako majhni, da je mogoče sklepati, da so bila sredstva namenjena objektom, ki niso bili resno poškodovani. Zaradi različnega pristopa nekateri oškodovanci v času izvajanja revizije pomoči še vedno niso prejeli. 
  3. Programi odprave posledic naravnih nesreč: s temi programi naj bi se zagotovilo ponovno izvajanje dejavnosti in uporaba stvari. Ta vrsta pomoči bi morala biti po oceni računskega sodišča bolj učinkovita, saj ocene škode pogosto ne odražajo dejanske škode. Večkrat se ocene tudi ne preverjajo - državna komisija na terenu preveri med 2 in 3 odstotki zapisnikov o oceni škode. V treh primerih je MOP pripravilo programe odprave škode in sicer v povprečju 256 dni po naravni nesreči. Vendar je za proračunsko načrtovanje pomembno, da razpolagamo tudi z letnimi programi, ki jih najpogosteje ni. 
  4. Pomoč v obliki drugih ukrepov: Republika Slovenija pa lahko oškodovancem v naravnih nesrečah nudi pomoč tudi z drugimi ukrepi, povezanimi z odpravo škode zaradi posledic naravnih nesreč (stanovanjska posojila, hipotekarna sredstva, odpis, delni odpis odlog in obročno plačevanje dajatev, kreditiranje okoljskih naložb, izredna socialna pomoč ter nepovratna sredstva za posodabljanje kmetijskih gospodarstev).


Z leve: vrhovni državni revizor dr. Miroslav Kranjc, prvi namestnik predsednika Tomaž Vesel

V obdobju, na katerega se nanaša revizija, so pristojni organi reševali problematiko področja naravnih nesreč pogosto s posameznimi dejanji. Menimo, da bi bilo lahko s celovitim obravnavanjem področje, na katerega se nanaša revizija, urejeno še bolj učinkovito, prav tako pa bi se s tem zagotovila osnova za bolj enakopravno obravnavanje oškodovancev v naravnih nesrečah. Ocenjujemo, da bi bilo mogoče z izvajanjem vnaprej določenih enotnih postopkov dodeljevanja pomoči v vseh naravnih nesrečah, rednim usposabljanjem vseh vključenih v sistem zagotavljanja pomoči, zmanjšanjem števila različnih subjektov, ki izvajajo postopke zagotavljanja pomoči, z zagotovitvijo večje strokovnosti pri ocenjevanju škode in s tem zagotovitvijo realnejših ocen škode, s skrajšanjem postopkov priprave in izvajanja programov odprave škode, ter z vsebinsko in časovno uskladitvijo drugih ukrepov, povezanih z odpravo škode zaradi posledic naravnih nesreč, učinkovitost sistema zagotavljanja pomoči ob naravnih nesrečah še izboljšati.

Predstavitev

Deli vsebino