Obvladovanje in poslovanje DRI kot notranjega izvajalca za državne organe in druge osebe javnega prava

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost obvladovanja in poslovanja družbe DRI upravljanje investicij, d.o.o. (v nadaljevanju: DRI) kot notranjega izvajalca za državne organe in druge osebe javnega prava v letu 2020. Revidiranci so bili     Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju: ministrstvo), Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljevanju: direkcija) in DRI. Po mnenju računskega sodišča sta bila vlada in ministrstvo neučinkovita, direkcija in DRI pa delno učinkoviti.

DRI je največje slovensko inženirsko in svetovalno podjetje v državni lasti. Ustanovljena je bila z namenom, da kot notranji izvajalec za javne naročnike opravlja investicijske storitve vključno z nadzorom nad gradnjami in koordinacijo investicij v državno železniško in cestno infrastrukturo. Njegovi največji naročniki so ministrstvo, direkcija in DARS d.d.
Model za zagotavljanje inženirskih storitev javnim naročnikom ni bil premišljen in določno opredeljen. Vlada je odločitev sprejela brez ustreznih strokovnih podlag in primerjave različnih alternativ. Spregledane so bile slabosti modela, predvsem tveganja oviranja konkurence, nedopustnih državnih pomoči, odvisnosti od enega ponudnika ter političnih vplivov na družbe v državni lasti.
Vlada in ministrstvo tudi nista poskrbela, da bi bili za oddajo naročil DRI kot notranjemu izvajalcu (brez izvedbe javnega razpisa) izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zato namen DRI ni bil dosežen. Večina naročnikov obstoja pogojev ni mogla preveriti in torej izjeme ne bi smela uporabljati. Nekateri državni organi so na DRI prenašali vedno večji obseg nalog, celo take, za katere so bili zadolženi sami.
Status notranjega izvajalca DRI dopušča omejeno nastopanje na trgu, vendar bi osrednje poslanstvo DRI moralo biti izvajanje storitev kot notranjega izvajalca. Vendar ji naročniki niso zagotovili tolikšnega obsega poslov, da bi bil izpolnjen pogoj glede obsega dejavnosti, zato je DRI v praksi 45 % svojih dejavnosti izvajala na trgu. Da bi izpolnila pogoj glede obsega dejavnosti, se je prijavljala tudi na razpise istih naročnikov, ki so ji oddajali naročila kot notranjemu izvajalcu, dodatno pa je izvajala storitve tudi za druge domače in tuje tržne udeležence. Taka tržna usmeritev dodatno ogroža izpolnjevanje pogojev za uporabo izjeme. Hkrati DRI ni vodila ločenega računovodstva, zato ni bilo mogoče ugotavljati poslovnega rezultata obeh dejavnosti ločeno, kar predstavlja tudi tveganje navzkrižnega subvencioniranja tržnega udejstvovanja iz prihodkov netržnega dela.
Računsko sodišče je od revidirancev zahtevalo predložitev odzivnih poročil in jim za izboljšanje poslovanja podalo več priporočil.
Po koncu revizijskega obdobja je prišlo do sprememb v upravljanju DRI, saj DRI nič več ne upravlja vlada, temveč Slovenski državni holding, d.d. Te spremembe niso bile predmet revizijskih pregledov in niso vplivale na izrek mnenja. Predstavljajo pa tveganje, da bo namen DRI dosežen še v manjši meri, zato je računsko sodišče na to opozorilo v revizijskem poročilu in z dopisom vladi, ministrstvu in Slovenskemu državnemu holdingu, d.d.