Računsko sodišče je pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: ministrstvo), Študentski organizaciji Slovenije, Šolskem centru Ptuj – Višji strokovni šoli ter Univerzi v Ljubljani, Teološki fakulteti izvedlo revizijo učinkovitosti preprečevanja navideznih vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja v obdobju od 1. 1. 2011 do 10. 3. 2014. Ministrstvo je od 20. 3. 2013 nadaljevalo z delom Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, to pa je 10. 2. 2012 prevzelo in do 20. 3. 2013 izvajalo pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za šolstvo in šport ter dela delovnega področja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Po mnenju računskega sodišča preprečevanje navideznih vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bilo dovolj učinkovito.

Zaznavanje, spremljanje in ukrepanje pri navideznih vpisih ni bilo sistemsko urejeno. Šolski center Ptuj – Višja strokovna šola je iskala lastne rešitve za odpravo navideznih vpisov, medtem ko Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta pri tem ni bila aktivna. Študentska organizacija Slovenije je v okviru svojih pristojnosti opozarjala ministrstvo na problematiko navideznih vpisov ter predlagala sistemske rešitve za njihovo preprečevanje. Ministrstvo, ki je pristojno za sistem vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja in ki bi moralo strokovno začeti s prepoznavanjem in sistemskim reševanjem posledic navideznih vpisov, pa navideznega vpisa ni niti formalno opredelilo niti ni ocenjevalo obsega ter posledic navideznih vpisov na državni ravni. Tako tudi načrtovanje ukrepov, povezanih s preprečevanjem navideznih vpisov, ni bilo ustrezno.

V okviru že vzpostavljenih evidenc CEUVIZ in eVŠ, za kateri je ministrstvo v obdobju, na katero se nanaša revizija, porabilo 981.727 evrov, in vzpostavljenih služb, za delovanje katerih je ministrstvo v tem obdobju porabilo 689.338 evrov, ni bilo mogoče učinkovito preverjati že izkoriščenih možnosti vpisov in prepisov v višješolske in visokošolske študijske programe ter že izkoriščenega obdobja uveljavljanja pravic statusa študenta. Zaradi tega prijavno-izbirni ter vpisni postopki niso bili dovolj učinkoviti, saj so dopuščali celo nezakonite vpise. 

Ministrstvo je predlagalo oziroma sprejelo več sprememb predpisov, ki se večinoma nanašajo na preprečevanje vpisa osebam, ki so že diplomirale, oziroma osebam, ki morajo opraviti le še nekaj izpitov in diplomo v okviru visokošolskega študija, a nimajo več statusa študenta. Ne glede na uveljavljene spremembe predpisov pa bo sedanja ureditev vpisov osebi, ki se bo najprej vpisala v višješolski in kasneje v visokošolski študijski program in v tem času ne bo opravila nobenih študijskih obveznosti, še vedno dopuščala, da bo vpisana skupno štiri leta. V obratnem vrstnem redu vpisa (najprej vpis v visokošolski in nato v višješolski študijski program) bo navidezni vpis ob predpostavki, da oseba v okviru visokošolskega študija ne bo vpisana več kot dve leti, dopuščen prav tako štiri leta, vendar pa bo oseba lahko uveljavljala pravice statusa študenta "zgolj" tri leta. Če pa bo oseba v visokošolski študijski program vpisana že tri leta, se redno v višješolski študijski program sploh ne bo mogla vpisati. Taka ureditev bo torej, ko oseba ne bo opravila nobenih študijskih obveznosti in kljub temu uveljavljala pravice in ugodnosti statusa študenta, še vedno omogočala negospodarno in nenamensko rabo javnega denarja. Računsko sodišče je zato ocenilo, da ukrepi ministrstva, povezani s preprečevanjem navideznih vpisov v obdobju, na katero se nanaša revizija, niso bili dovolj učinkoviti. 

Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bilo v študijskih letih 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013:

• v okviru študijskih programov Šolskega centra Ptuj – Višje strokovne šole 257 oseb, ki niso opravile nobenega izpita prvega letnika (44,8 odstotka vseh prvič vpisanih oseb v prve letnike);
• v okviru študijskih programov Univerze v Ljubljani, Teološke fakultete 38 oseb, ki niso opravile nobenega izpita prvega letnika (20,8 odstotka vseh prvič vpisanih oseb v prve letnike študijskih programov);
• v celotnem terciarnem izobraževanju 18.021 takih oseb, ki niso napredovale v drugi letnik oziroma niso ponavljale prvega letnika (7.815 oseb v višješolskem in 10.206 oseb v visokošolskem izobraževanju). 

V reviziji zaradi nezadostnih podatkov ni bilo mogoče celovito oceniti povprečnih stroškov države za študij potencialno navidezno vpisane osebe, prav tako tudi ne stroška države zaradi vseh pravic statusa študenta, ki bi jih taka oseba uveljavljala. Zato je računsko sodišče za 18.021 oseb, ki jih je obravnavalo kot potencialno navidezno vpisane osebe, izračunalo del stroškov države, ki nastane zgolj z uveljavljanjem treh pravic statusa študenta (pravica do olajšave dohodnine za vzdrževane družinske člane, pravica do subvencionirane študentske prehrane ter pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja), za katere je pridobilo zadostne podatke. Ob predpostavki, da so vse te osebe v študijskih letih 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 uveljavljale navedene tri pravice, je računsko sodišče ocenilo potencialni strošek države zaradi njihovega uveljavljanja v skupnem znesku 49.900.787 evrov.

Ta ocenjeni strošek države v izobraževanje 18.021 potencialno navidezno vpisanih oseb je podcenjen, saj znesek ne vključuje stroška uveljavljanja drugih pravic, ki jih vpisana oseba pridobi, prav tako pa tudi ne stroška študija. Ne glede na ocenjeno višino stroškov pa investicija države ne bo dosegla pričakovanega učinka, torej znanj, ki naj bi jih osebe pridobile v okviru posameznih študijskih programov. Računsko sodišče je zato ocenilo, da je poraba javnega denarja v teh primerih negospodarna in nenamenska.

Računsko sodišče je od ministrstva, ki je pristojno za načrtovanje in izvajanje kakovostnega in učinkovitega terciarnega izobraževanja, zahtevalo predložitevodzivnega poročila, v katerem mora izkazati ustrezne popravljalne ukrepe, povezane s proučitvijo vpisovanja študentov v višje strokovne šole po tem, ko so mesta že zasedena, analizo učinkovitosti uporabe informacijskih sistemov za izvajanje vpisa ter zagotovitvijo ustreznih podatkov za pravilno izvajanje vpisa, ter podalo več priporočil glede možnosti omejevanja oziroma preprečevanja navideznih vpisov v študijske programe terciarnega izobraževanja.