Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin in njena namestnika mag. Maja Bilbija in mag. Aleksej Šinigoj so se udeležili 1. seje novega sklica komisije za nadzor javnih financ, ki ji predseduje mag. Alenka Bratušek. Namen sklica komisije je bila predstavitev Poročila o delu računskega sodišča za leto 2025.
Predsednica računskega sodišča je na začetku seje poudarila pomen dobrega sodelovanja s komisijo in se ozrla tudi na preteklo medsebojno povezovanje, ki je vedno potekalo korektno in konstruktivno. Za računsko sodišče je komisija za nadzor javnih financ namreč pomemben sogovornik in s tem ključen partner pri delovanju računskega sodišča tudi v prihodnosti. V nadaljevanju seje je predsednica računskega sodišča predstavila njegovo delo in sestavo ter način dela vrhovnega državnega revizorja. Izpostavila je mednarodno dejavnost institucije in vključenost v mednarodne zveze državnih revizijskih organov ter poudarila, da je prav mednarodno sodelovanje lahko dober način krepitve kakovosti in širjenja novih spoznanj. Osredotočila se je tudi na nekaj najpomembnejših ugotovitev dosedanjih revizij in ob tem poudarila, da bi morali vlada in ministrstva vzpostaviti večji nadzor nad posrednimi uporabniki javnih sredstev, saj se tam porablja veliko javnega denarja, nadzor pa je po ugotovitvah računskega sodišča pogosto pomanjkljiv. Sledila so vprašanja poslancev, nato pa je predsednica računskega sodišča nadaljevala s predstavitvijo dela nacionalne vrhovne revizijske institucije, ki je vezano na popravljalne ukrepe, izrečene revidirancem. Predstavila je tudi projekt uvedbe lastne umetne inteligence, s katerim je računsko sodišče postalo ena izmed prvih institucij v Evropi, ki tak zaprt sistem lastne umetne inteligence uvajajo v svoje delo. Opisala je še način odločanja o pobudah, ki jih prejme računsko sodišče, ter kriterije in merila, na podlagi katerih se odloča o uvedbi revizij. Število pobud močno presega zmogljivosti računskega sodišča, zato sta nujni selekcija in strokovna obravnava pobud. Drugi namestnik predsednice računskega sodišča mag. Aleksej Šinigoj je na podlagi vprašanj predstavil revizijo DRI in problematiko izvajanja naročil in-house. Poudaril je, da ta problematika sega veliko širše od DRI, tudi na področje lokalne skupnosti, občin in drugih organov, ki ta način javnega naročanja zelo različno uporabljajo. Računsko sodišče zato meni, da bi bilo treba to področje podrobneje zakonsko urediti, vendar to ni naloga računskega sodišča, ampak zakonodajalca in ministrstev. Mag. Šinigoj je predstavil tudi revizije političnih strank in volilnih kampanj ter najpogostejše ugotovitve teh revizij. Prva namestnica predsednice računskega sodišča mag. Maja Bilbija pa je komisiji predstavila način dela revizorjev in obremenitve, s katerimi se sooča računsko sodišče zaradi obveznih revizij. V primeru, da zakonodajalec računskemu sodišču naloži redno letno revizijo določenega revidiranca, s tem porabi velik del njegovih kapacitet. To pa je pogosto nesmotrno, saj obvezne letne revizije včasih niso potrebne in bi bilo kapacitete računskega sodišča bolj smiselno uporabiti za druge, pomembnejše revizije.
