Računsko sodišče se je odzvalo na predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu in opozorilo na nedoslednosti, ki jih zakon prinaša. Poleg tega meni, da mu zakon ne more naložiti obvezne letne revizije novega demografskega sklada, saj to posega v neodvisnost in samostojnost najvišjega organa nadzora državnih sredstev. Računsko sodišče sicer pozdravlja namero Ministrstva za finance, ki se je lotilo reševanja tega javnofinančnega problema, in podpira idejo, da je treba za pokojninsko blagajno poiskati dodatne vire financiranja, vendar pa zakon prinaša tudi novosti, s katerimi se nesorazmerno obremenjuje delo računskega sodišča in s tem posega v njegovo neodvisno odločanje o revizijah. Poleg tega zakon brez ustreznih varovalk pred morebitno zlorabo politične moči in pred posegi v deklarirano in avtonomno upravljanje naložb države daje veliko moč vladi in državnemu zboru. Novi zakon po mnenju računskega sodišča tudi znižuje že veljavne standarde upravljanja kapitalskih naložb države.
Računsko sodišče Ministrstvu za finance kot pripravljavcu predloga zato predlaga, da v nadaljnjem zakonodajnem postopku ponovno prouči utemeljenost predlaganih odmikov od veljavne ureditve ter možnost ohranitve tistih rešitev iz Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki zagotavljajo pregledno, odgovorno in učinkovito upravljanje družbe ter kapitalskih naložb države. Obenem je prepričano, da je treba določbe, ki se v dosedanji praksi niso izkazale kot ustrezne z vidika nadzora, sledljivosti odločitev in javnosti upravljanja državnega premoženja, v novem zakonu ustrezno dopolniti oziroma izboljšati.
Celoten dopis računskega sodišča s pripombami na predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu je v priponki.