Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Novica

Na novinarski konferenci predstavljeni dve novi revizijski poročili

Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija postala prejemnica sredstev evropskih strukturnih skladov. V programskem obdobju 2004-2006 je v okviru Enotnega programskega dokumenta upravičena do 237 mio evrov (57 mlrd SIT) iz strukturnih skladov EU. Za izvajanje druge prednostne naloge je v celoti namenjenih 73 mio evrov (17 mlrd SIT).

Vrhovna državna revizorka mag. Andreja jerina

Z leve: dr. Kranjc, g. Vesel in mag. Jerina

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ter na Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) smo preverjali učinkovitost sistema za črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) za izvajanje ukrepa 2.4 – Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti v letih 2004 in 2005. S to revizijo smo v delovno področje računskega sodišča uvedli novost in se odzvali potrebam, ki so nastale s članstvom v EU.

MDDSZ in Zavod sta ukrep spodbujanja podjetništva v letu 2004 izvajala v sklopu štirih podaktivnosti, ki so zajemale usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v sektorjih v prestrukturiranju in v perspektivnih sektorjih, z lokalnimi zaposlitvenimi programi ter s sofinanciranjem stroškov spodbujanja podjetništva.

Ugotovili smo, da pri nekaterih aktivnostih ni realno pričakovati, da bi v programskem obdobju do 2006 lahko porabili večino sredstev, vsekakor pa ne načrtovanih sredstev.

Ugotovitve revizije pa so tudi:

  • Odsotnost sistema projektnega vodenja revidiranih aktivnosti.
  • Velika nestabilnost sistema izvajanja predvsem v kadrovskem smislu, posledično pa zamude pri izvajanju aktivnosti.
  • Dolgotrajnost postopkov predvsem pri obravnavah vlog in dostavi dokazil o upravičenih stroških.
  • Počasno vzpostavljanje informacijskih sistemov.
  • Tveganja za povračilo sredstev iz proračuna EU pa se pomembno razlikujejo po posameznih podaktivnostih; področje usposabljanja in izobraževanja izkazuje kljub ugotovljenim pomanjkljivostim visoko stopnjo črpanja; pri lokalnih zaposlitvenih programih pa je ugotovljeno tveganje za (ne)črpanje visoko.
  • Ne dovolj domišljene podaktivnosti pred začetkom izvajanja.

Računsko sodišče je na podlagi ugotovitev podalo naslednja priporočila:

  • Projektno vodenje izvajanja aktivnosti.
  • Pravočasna in ustrezna opredelitev upravičenih stroškov ter dokazil.
  • Vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema za spremljanje izvajanja ESS.
  • Pravočasen sprejem skrbno izbranih aktivnosti za novo programsko obdobje 2007-2013.

Na vzroke za premajhno učinkovitost črpanja sredstev in nujno odpravo pomanjkljivosti računsko sodišče opozarja predvsem zaradi novega programskega obdobja 2007-2013, v katerem bo Sloveniji iz strukturnih skladov na razpolago skoraj desetkrat več sredstev, kot jih je bilo v obdobju 2004-2006.

Predstavitev revizije nacionalnega programa športa

Z leve: dr. Kranjc, g. Vesel in mag. Jerina

V drugem predstavljenem revizijskem poročilu je bilo proučevano uresničevanje javnega interesa na področju športa, s ciljem odgovoriti na naslednji ključni vprašanji: Ali sistem upravljanja omogoča uresničevanje ciljev na področju športa? in Ali so bili cilji nacionalnega programa na posameznih področjih športa doseženi? Obravnavan je bil sistem upravljanja na področju športa in preverjano razpolaganje z javnimi sredstvi. Osredotočili smo se predvsem na financerje in izvajalce na področju športa ter na področje spremljanja in nadzora nad uresničevanjem ciljev nacionalnega programa športa (v nadaljevanju: nacionalni program).

Kot revidirance smo obravnavali Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Fundacija), Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS) in Zavod za šport Republike Slovenije. Slednji je po sklepu Vlade RS prenehal s svojim delovanjem 31. 3. 2006.

Nacionalni program obravnava kot javna sredstva le tista sredstva, ki se namenjajo športu neposredno iz državnega in občinskih proračunov. Uresničuje se skozi letne programe športa, ki jih določa Zakon o športu. V letu 2004 naj bi bilo letnih programov športa skupaj kar 195. Pri reviziji so bila kot javna sredstva upoštevana sredstva državnega in lokalnih proračunov ter sredstva fundacije za šport.

Leta 2000 sprejeti Nacionalni program športa definira strateško usmeritev v športu in sicer postati »športna nacija« do leta 2010. Preverjali smo način sodelovanja med institucijami in posebno pozornost namenili preveritvi, ali se dosega cilj izgraditi ustrezno mrežo športnih objektov in površin. Obenem smo preverjali, ali se zaposlovanju športnikov v državni upravi namenja ustrezna pozornost, saj jih je bilo na dan 7.3.2006 zaposlenih 91.

MŠŠ je v obdobju 2000-2004 namenilo letnim programom športa 11,2 mlrd SIT, kar v povprečju predstavlja 14,5 odstotka vseh javnih sredstev, namenjenih športu v tem obdobju. Občine so v istem obdobju namenile programom športa skupaj 59,7 mlrd SIT, Fundacija za šport pa 5,1 mlrd SIT, ali 6,8 odstotka vseh javnih sredstev, namenjenih športu.

Ugotovili smo:

  • Da ministrstvo kot resorni organ na področju športa svoje vloge ne opravlja zadovoljivo, saj poleg izvajanja postopkov sofinanciranja programov športa in športne infrastrukture ne skrbi v zadostni meri za uresničevanje javnega interesa.
  • Prav tako ministrstvo ne skrbi dovolj za povezovanje mreže subjektov, ki sodelujejo pri realizaciji nacionalnega programa športa.
  • Lokalne skupnosti lokalnih programov športa ne izvajajo v zadostni meri. Zavod za šport je na področju informatike le delno posloval v skladu z namenom.
  • Podatki na področju športne rekreacije različnih virov so med seboj neprimerljivi in nezanesljivi, zato ni mogoče v celoti podati ocene o uspešnosti doseganja ciljev.
  • Glede lastinjenja športnih objektov obstaja tveganje, da ni bilo izvedeno skladno s predpisi.
  • O zaposlovanju športnikov v državni upravi ni jasnih ciljev.

Kot ključno zahtevo revizije v odzivnem poročilu ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo, da bo sistematično spremljalo doseganje ciljev in učinkoviteje povezalo vse subjekte, vključene v mrežo Nacionalnega programa športa, kar pomeni tudi Fundacijo za šport.