Dopoldan se je v Ljubljani začela konferenca Računskega sodišča Republike Slovenije na temo Učinkovito upravljanje z javnimi sredstvi, ki se je udeležuje več kot štiristo udeležencev javnega sektorja. Predsednik Igor Šoltes je uvodoma povedal, da je bil kot uvodni govornik na konferenco povabljen predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki pa se zaradi obveznosti dogodka ni mogel udeležiti, je pa na vse udeležence naslovil pozdravno pismo.
Celotno pozdravno pismo dr. Janeza Drnovška
Predsednik Šoltes je v nadaljevanju predstavil pomen in vlogo notranjih revizorjev in ob tem poudaril, da tudi brez posebej poglobljenega vpogleda v javne finance lahko zatrdimo, da nas čaka še veliko zahtevnega dela na področju dograjevanja normativnih ter drugih okvirov. Ob tem je izpostavil, da je kadrovska krepitev sistema javnih financ zato temeljna obveza vseh, ki so tako ali drugače odgovorni zanje. Predvsem služb za notranjo revizijo še ni dovolj, pa tudi tam, kjer so, v njih ni dovolj notranjih revizorjev. Notranje revidiranje je v Sloveniji v javnem sektorju razmeroma nova funkcija, saj se je začela uvajati šele v letu 2000, po uveljavitvi Zakona o javnih financah. V skladu z veljavnimi predpisi bi moral imeti tako vsak proračunski uporabnik notranjo revizijsko funkcijo. V letu 2005 pa je imelo le približno 17 % proračunskih uporabnikov organizirano notranjo revizijsko funkcijo. Ali drugače, pri Uradu za nadzor proračuna je registriranih 262 državnih notranjih revizorjev, a le manj kot polovica jih deluje pri vseh proračunskih uporabnikih skupaj.
Predsednik Šoltes je zaključil, da je funkcijo notranjega revidiranja nujno umestiti ob bok vodilnim managerskim položajem, saj predstavlja notranje revidiranje za proračunskega uporabnika tudi dodano vrednost, ki je večja od stroškov za delovanje te funkcije. Pri tistih proračunskih uporabnikih, kjer imajo notranji revizorji ustrezne pogoje za delo, ti namreč lahko pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev dobrega poslovanja.
Prvi namestnik predsednika Tomaž Vesel je spregovoril o načinih sodelovanja z računskim sodiščem in uvodoma predstavil njegov položaj, pristojnosti in organiziranost ter izpostavil, da je prav pravilnosti poslovanja namenjenih okoli 60 odstotkov vseh aktivnosti računskega sodišča. Kljub temu, da računsko sodišče ne sodi, pa s svojimi stališči v revizijskih postopkih in z opravljanjem svetovalne dejavnosti postaja pomemben presojevalec pravilnosti uporabe številnih predpisov, ki pogosto presegajo zgolj okvir javnofinančnih predpisov. Vsako leto računsko sodišče prejme nekaj sto revizijskih pobud posameznikov, interesnih skupin, različnih institucij civilne družbe in državnih organov, ki se skorajda v celoti vežejo na pojem pravilnosti, je pojasnil v nadaljevanju. Žal jih je zaradi objektivnih omejitev mogoče upoštevati le manjši del. Tako nastaja imanentna vrzel v pričakovanju različnih segmentov javnosti, ki bi želeli takojšen in verodostojen odgovor o poslovanju nekaj tisoč oseb javnega prava.
Prvi namestnik predsednika je v nadaljevanju udeležence popeljal skozi faze revizijskega postopka, poudaril pa je tudi pomen svetovanja uporabnikom javnih sredstev in mnenj računskega sodišča glede javnofinančnih vprašanj. Ob koncu je še dejal, da se pomen pojma 'revidiranje' spreminja in širi, želeti pa si je, da bi delo različnih neodvisnih nadzornih institucij vodilo k premisleku o kvantitativnemu pristopu do spreminjanja slovenske zakonodaje.
Drugi namestnik predsednika Zoran Mladenovič je v svojem prispevku govoril o izzivih ugotavljanja učinkovitosti poslovanja v javnem sektorju. Navedel je nekaj težav, zaradi katerih je uvajanje sistema za merjenje učinkovitosti težak in pogosto tudi precej boleč proces. Mednje sodijo pomanjkanje osredotočenosti vodenja k doseganju tega cilja in uporabe znanja pri projektnem vodenju, obstoječi sistem nagrajevanja v javnem sektorju deluje omejujoče, prevladuje miselnost "To smo že naredili", zunanji pritisk je lahko premajhen, pojavlja se strah pred uvajanjem novih pristopov ali novih tehnologij, včasih pa so pristojnosti premajhne za izvedbo projektov do njihovega zaključka.
V nadaljevanju je predstavil poti do vzpostavitve sistema, ki bo v javnem sektorju spodbujal visoke dosežke. To so predvsem pravilne odločitve glede vodenja, opredelitev pojma javno dobro oziroma dodane vrednosti, strateške usmeritve je potrebno pretvoriti v pragmatične cilje, na merjenje učinkovitosti je potrebno gledati tudi z ustvarjalne plati, na uvedbo nove informacijske tehnologije pa kot na dejavnik uspeha. Poseben pomen pa ima komuniciranje. Vsak model, tudi model za merjenje učinkovitosti, je za uporabnike javnih sredstev dober le toliko, kolikor s svojo preglednostjo prispeva k povečevanju dodane vrednosti oziroma javnega dobra, je zaključil.
Konferenca se je nadaljevala s prispevkom o najpomembnejših poudarkih iz revizije predloga zaključnega računa proračuna za leto 2005.Vrhovni državni revizor mag. Jorg Kristijan Petrovič je dejal, da bi si moral ob prebiranju poročila o reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leto 2005 vsakdo postaviti vprašanje, zakaj do razkritih nepravilnosti prihaja in kaj lahko v okviru svojih pristojnosti stori za to, da se nepravilnosti ne bodo več dogajale. Za to, da prihaja do nepravilnosti, obstaja namreč več razlag. Prva temelji na naključnosti, druga na nezmožnosti izvajalcev, da bi svoje poslovanje prilagodili veljavnemu zakonodajnemu okviru, in tretja na zavestnem kršenju zakonodaje zaradi domnevne večje smotrnosti poslovanja. Takšne razlage so seveda mogoče, vendar kljub temu (ne)dejanja, ki so privedla do razkritih nepravilnosti, niso sprejemljiva.
Nepravilnostim, do katerih prihaja naključno, se je težko izogniti, mogoče pa jih je zmanjšati na sprejemljiv obseg. Njihov delež je pri nekaterih revidiranih uporabnikih javnih sredstev žal nad mejo sprejemljivega, pri nekaterih pa celo popolnoma nesprejemljiv. Izboljšanje notranje kontrolnih mehanizmov je tako edina pot, ki jo lahko predlagamo, opraviti pa jo mora seveda uporabnik javnih sredstev sam, je zakljkućil mag. Petrovič.