Zbirna bilanca stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019

Računsko sodišče je revidiralo zbirno bilanco stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019.

Cilj revizije je bil izrek mnenja o zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019.

Računsko sodišče je zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrnilo izrek mnenja o zbirni bilanci stanja proračuna na dan 31. 12. 2019. V reviziji ni bilo mogoče pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev in terjatev za sredstva, dana v upravljanje, kar predstavlja 30,7 % vseh izkazanih sredstev.

Neodpisana vrednost osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2019 v zbirni bilanci stanja znaša 7.266.685.054 EUR, kar predstavlja 21,9 % vseh sredstev, izkazanih v zbirni bilanci stanja. Vrednost terjatev za sredstva, dana v upravljanje, pa znaša 2.913.822.775 EUR, kar predstavlja 8,8 % vseh sredstev, izkazanih v zbirni bilanci stanja.

V zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019 izkazanih vrednosti za osnovna sredstva ni bilo mogoče potrditi. Med razlogi za to so nepravočasno aktivirane investicije na Ministrstvu za infrastrukturo. Ministrstvo za infrastrukturo namreč po končani investiciji ne zbere vseh odvisnih stroškov investicije in ne razdeli nastalih stroškov v zvezi z investicijo na posamezna osnovna sredstva oziroma na posamezne deležnike. Zato se amortizacija ne prične obračunavati. V nekaterih primerih celo več kot 20 let. Zato ker se vrednost teh osnovnih sredstev takoj po pričetku uporabe ne prične zmanjševati, tako kot to določajo predpisi oziroma Slovenski računovodski standardi, so osnovna sredstva v računovodskih evidencah in s tem v bilanci stanja precenjena. Ker gre pri tem nemalokrat tudi za skupno investiranje z občino ali drugimi uporabniki cestne in železniške infrastrukture, pa zgolj s pregledom dokumentacije ministrstva za posamezno investicijo računsko sodišče ne more ugotoviti pravilne višine investicije, dokler ministrstvo ne naredi končnega obračuna investicije.

Poleg tega vrednosti stanja osnovnih sredstev ni bilo mogoče potrditi tudi zaradi neobstoja dokumentacije o nabavni vrednosti in popravkih vrednosti za starejša osnovna sredstva, napak pri obračunavanju popravkov vrednosti, katerih pravilnih vrednosti zaradi neustreznih evidenc ni mogoče ugotoviti, neurejenih vpisov v zemljiško knjigo in nesprejetih odločitev na podlagi ugotovitev popisnih komisij.

Prav tako ni bilo mogoče potrditi vrednosti terjatev za sredstva, dana v upravljanje. Ministrstva sicer razpolagajo z analitičnimi evidencami o terjatvah za sredstva, dana v upravljanje, vendar se pri pridobivanju podatkov o vrednostih teh terjatev v pomembnem delu opirajo na podatke upravljavcev teh sredstev, ki pa niso zanesljivi in jih ministrstva tudi ne nadzirajo v zadostni meri oziroma niso vzpostavljene zadostne kontrole, ki bi dale ustrezna zagotovila o pravilnosti izkazanih zneskov na teh postavkah. Še posebej pa opozarjamo na to, da so pristojna ministrstva predvsem v preteklosti predajala osnovna sredstva v uporabo brez jasnega in natančnega opisa in točne vrednosti ter dokumentacije o pričetku uporabe posameznih osnovnih sredstev in s pomanjkljivo dokumentacijo. Ker ministrstva po predaji osnovnih sredstev v uporabo, nič več ne preverjajo, kako in po kakšni vrednosti se ta osnovna sredstva pri zavodih oziroma upravljavcih evidentirajo, so tako predana sredstva na dan 31. 12. 2019 lahko še vedno napačno evidentirana. Zaradi pomanjkljive dokumentacije in zato, ker se ne moremo opreti na notranje kontrole niti pri zavodih oziroma upravljavcih (nimajo revizije računovodskih izkazov) niti na ministrstvih (ni dokazov o nadzoru terjatev za sredstva, dana v upravljanje), ne moremo potrditi pravilnosti izkazanih terjatev za sredstva, dana v upravljanje.
Negotovosti, opisane pri osnovnih sredstvih in pri terjatvah za sredstva, dana v upravljanje, hkrati vplivajo tudi na stanje splošnega sklada. Zaradi pomembnosti teh negotovosti ni bilo mogoče potrditi izkazanega stanja splošnega sklada v zbirni bilanci stanja na dan 31. 12. 2019.

Računsko sodišče je od Vlade Republike Slovenije in od Ministrstva za infrastrukturo zahtevalo popravljalne ukrepe že v revizijah zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2014, 31. 12. 2016 in 31. 12. 2017, na podlagi katerih sta Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za infrastrukturo predložila načrte aktivnosti, ki se iztečejo v letu 2021. Te aktivnosti računsko sodišče spremlja vsako leto, zato dodatni popravljalni ukrepi niso bili zahtevani.