Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja Občine Solčava v delu, ki se nanaša na zadolževanje in pravne posle, ki po vsebini pomenijo zadolžitev, v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 10. 2014 ter stanje dolga na 31. 12. 2013 in 31. 10. 2014, izreklo negativno mnenje, ker Občina Solčava ni poslovala v skladu s predpisi.
Občina se je v letih 2010 in 2011 zadolžila, čeprav je z odplačilom dolga presegla zakonsko dovoljeno mejo zadolžitve (v letu 2010 za 21,5 odstotne točke oziroma za 184.534 evrov, v letu 2011 za 33,3 odstotne točke oziroma za 320.834 evrov), v odloku o proračunu za leto 2011 pa ni načrtovala obsega zadolžitve. Za sklenitev posojilne pogodbe v znesku 300.000 evrov, ob sklenitvi dveh aneksov k posojilni pogodbi, s katerima je podaljšala rok odplačila glavnice, in za štiri likvidnostna posojila v delu, ki niso bila odplačana v letu najema, občina ni pridobila soglasja Ministrstva za finance. Stanje likvidnostne zadolžitve je preseglo zakonsko dovoljeno mejo zadolžitve (21. 1. 2014 za 5,6 odstotne točke, 25. 9. 2014 za 8,2 odstotne točke). Dolgoročno se je zadolžila s sklenitvijo dveh pogodb o obročnem plačilu obveznosti, ne da bi upoštevala postopke zadolževanja občin, pri plačilu obveznosti iz proračuna pa ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov. Prav tako ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, saj se je javni zavod, katerega soustanoviteljica je, zadolžil brez soglasja občinskega sveta. Občina tudi ni pridobila podatkov o stanju zadolženosti pravne osebe javnega sektorja na ravni občine, Ministrstvu za finance pa ni pravočasno poročala o stanju zadolženosti občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.
Računsko sodišče je Občini Solčava podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.
