Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Uspešnost varovanja kmetijskih zemljišč

Zadnja sprememba:
12. 3. 2013

Podatki o reviziji

Revidirano obdobje:
2010

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-10/2011/2 in dopolnitev št. 320-10/2011/8 z dne 7. 11. 2011
Datum: 12. 5. 2011

Opombe:

Uspešnost varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoj za samooskrbo

Računsko sodišče je revidiralo uspešnost varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoj za samooskrbo v letu 2010. Revizija je bila izvedena na Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za okolje in prostor ter Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi nadaljuje z delom kot Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, na to ministrstvo je prešel tudi del nalog Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanašajo na okolje. Del nalog Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanašajo na prostor, je prešel na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Za obdobje, na katero se nanaša revizija, je računsko sodišče preverjalo:

  • ali je bil jasno opredeljen pojem varovanja kmetijskih zemljišč in cilji na tem področju,
  • ali je imela država točne in popolne podatke o kmetijskih zemljiščih in
  • ali je država z izvajanjem ukrepov na področju kmetijstva in prostorskega načrtovanja zagotavljala varovanje kmetijskih zemljišč.

Računsko sodišče je ugotovilo, da Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v letu 2010 niso bili uspešni pri varovanju kmetijskih zemljišč.

Predstavitev

Kljub temu, da je bil pojem kmetijskih zemljišč jasno opredeljen v predpisih in so bila kmetijska zemljišča v občinskih prostorskih načrtih razvrščena na območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč niti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niti Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2010 nista imeli podatkov o najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jih država varovala za namene samooskrbe. Ti podatki so bili dostopni le v prostorskih aktih na vsaki od 210 občin. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, ni opredelil pojma varstva oziroma varovanja kmetijskih zemljišč, določal je le nekatere ukrepe, ki naj bi k temu pripomogli. Zakon o prostorskem načrtovanju je omogočal širjenje naselij na kmetijska zemljišča v postopkih prostorskega načrtovanja z določenimi omejitvami.

Cilji na področju varovanja kmetijskih zemljišč in samooskrbe za Republiko Slovenijo v letu 2010 niso bili določeni. Prav tako ni bilo opredeljeno, koliko kmetijskih zemljišč in kakšnih bi potrebovali, da bi dosegli želeno stopnjo samooskrbe in zagotovili prehransko varnost prebivalcev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato težje zagotavljalo varovanje kmetijskih zemljišč glede na razvojne potrebe ostalih sektorjev ter ni moglo spremljati in ugotavljati ustreznosti razvoja kmetijstva na tem področju.

Evidence o (kmetijskih) zemljiščih so vodili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Geodetska uprava Republike Slovenije in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Evidence so omogočale pregled nad obsegom, dejansko rabo in kakovostjo kmetijskih zemljišč, izraženo v različnih oblikah, in sicer za kmetijska zemljišča, ki so se kot kmetijska zemljišča dejansko uporabljala, ne pa za kmetijska zemljišča, kot so bila opredeljena z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Nobena od evidenc ni omogočala spremljanja zmanjševanja kmetijskih zemljišč zaradi določenih razlogov, na primer pozidave, zaraščanja in podobno. Iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je razvidno, da je bilo na dan 31. 12. 2010 v Republiki Sloveniji 666.705 hektarov kmetijskih zemljišč.

Spreminjanje namenske rabe je bilo dovoljeno za vsa kmetijska zemljišča. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila v letu 2010 zaradi sprejemanja občinskih prostorskih načrtov spremenjena namenska raba na najmanj 2.321 hektarih kmetijskih zemljišč, od tega na 970 hektarih najboljših kmetijskih zemljišč. Zaradi sprejemanja državnih prostorskih načrtov pa bo spremenjena namenska raba še na največ 297 hektarih kmetijskih zemljišč.

V postopkih prostorskega načrtovanja, kjer bi morale biti upoštevane usmeritve Zakona o prostorskem načrtovanju za širjenje naselij na kmetijska zemljišča, je računsko sodišče ugotovilo številne nepravilnosti, napake ali pomanjkljivosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, na primer gradiva za pripravo mnenj in smernic temeljito proučilo in upoštevalo določbe Zakona o prostorskem načrtovanju, vendar je smernice in mnenja o prostorskih aktih izdajalo prepozno. Poleg tega ni vedno ukrepalo, kadar je ugotovilo, da občine smernic in mnenj niso upoštevale v sprejetih občinskih prostorskih načrtih. Sodelovanje med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje in prostor v postopkih priprave prostorskih načrtov je bilo slabo, merila za usklajevanje interesov med različnimi področji pri pripravi državnih prostorskih načrtov niso bila določena. Do 31. 12. 2010 je nove občinske prostorske načrte pripravilo le 21 občin, ostale pa še vedno uporabljajo prostorske sestavine dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov in prostorske ureditvene pogoje. Tudi regionalno načrtovanje se ni izvajalo, tako da je prostorsko načrtovanje v Republiki Sloveniji potekalo na območjih v povprečnem obsegu 96 kvadratnih kilometrov, kolikor je bila v letu 2010 povprečno velika občina. Na kmetijskih zemljiščih so se izvajale tudi (nelegalne) gradnje brez spreminjanja namenske rabe teh zemljišč. Strokovne podlage za občinske prostorske načrte, ki so podlaga za usklajevanje interesov v postopkih prostorskega načrtovanja, niso bile vedno pripravljene na način, ki bi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano omogočal kakovosten pregled in opredelitev do sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč, ali pa so bile nepopolne, kar je podaljševalo postopke prostorskega načrtovanja. Vrednotenje zemljišč kot neposredna podlaga za prostorsko načrtovanje v vseh primerih tudi ni ustrezalo dejanskemu stanju. Enotna merila za ocenjevanje sprejemljivosti vplivov posegov v prostor na kmetijska zemljišča in kmetijsko proizvodnjo niso bila določena in ni obstajalo soglasje glede ukrepov, ki bi te vplive omilili.
 

Enotna evidenca kmetijskih zemljišč, ki so v lasti države in v upravljanju različnih upravljavcev, ni obstajala. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot največji upravljavec kmetijskih zemljišč v lasti države je podatke o njihovem obsegu in dejanski rabi (za zemljišča, s katerimi upravlja) vodil v registru osnovnih sredstev, ki pa ni bil točen in popoln. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je po podatkih evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 2010 gospodaril z 9,6 odstotka kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji. Kmetijska zemljišča je varoval z dajanjem kmetijskih zemljišč v zakup za namen kmetijske pridelave in z opravljanjem nadzora obdelave zakupljenih kmetijskih zemljišč. Izvajal je tudi promet z zemljišči in predlagal agrarne operacije za izboljšanje pogojev obdelave zemljišč, pri tem pa ni dosegel zastavljenih ciljev. Do 31. 12. 2010 tudi ni uspel prenesti vseh kmetijskih zemljišč v lasti države, s katerimi naj bi upravljal, v svoje upravljanje.

Računsko sodišče je podalo več priporočil, ki se nanašajo predvsem na področje določanja ciljev pri varovanju kmetijskih zemljišč, izboljšanje evidenc kmetijskih zemljišč, tudi tistih v lasti države, pravočasno pripravo smernic in izboljšanje izvajanja nadzora, določitev meril za usklajevanje različnih interesov v postopkih prostorskega načrtovanja ter izboljšanje sodelovanja med pristojnima ministrstvoma v teh postopkih.

Deli vsebino