Skoči do osrednje vsebine

Revizija

Učinkovitost poslovanja Mestne občine Nova Gorica v delu, ki se nanaša na nepremično premoženje v letu 2021

Zadnja sprememba:
31. 12. 2024

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitosti poslovanja občine v delu, ki se nanaša na nepremično premoženje v letu 2021.

Revidirano obdobje:
2021

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 324-1/2022/5
Datum: 29. 3. 2022
Sprememba sklepa:
št. 324-1/2022/11 z dne 14. 6. 2023

Opombe:

Učinkovitost poslovanja Mestne občine Nova Gorica z nepremičnim premoženjem

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja 4 občin v letu 2021 v delu, ki se nanaša na nepremično premoženje. Računsko sodišče meni, da so Občina Sevnica, Občina Trbovlje in Mestna občina Ptuj poslovale delno učinkovito, Mestna občina Nova Gorica pa neučinkovito.

 

Revizija je obsegala pregled evidenc, načrtovanja, izvajanja in poročanja o ravnanju z nepremičnim premoženjem. Ugotovljeno je bilo, da občine niso imele ustreznih evidenc nepremičnega premoženja. Na področju načrtovanja in poročanja občine niso imele dolgoročnega dokumenta načrtovanja, ki bi celovito obravnaval poslovanje z nepremičnim premoženjem, obrazložitve pri medletnih spremembah načrtov nakupov in prodaj so bile pomanjkljive, občine niso imele ustreznega načrta vzdrževanj in načrta ravnanja z nepremičninami, ki niso v uporabi, poleg tega so bile obrazložitve v letnih poročilih o ravnanju z nepremičnim premoženjem nezadostne, predvsem glede razlik med načrtom in realizacijo. V zvezi z izvajanjem poslovanja občin z nepremičnim premoženjem je bilo ugotovljeno, da pri postopkih nakupov, oddaj in najemov večjih vrednosti občine niso dosledno dokumentirale izvedenih aktivnosti za zagotovitev najboljše cene (na primer pridobitev referenčnih cen, izvedba pogajanj, utemeljitev primernosti cene), teh postopkov tudi niso vodile strokovne komisije, ki bi svoje odločitve dokumentirale. V posameznih primerih dolgoročnih oddaj v najem je bilo ugotovljeno, da občine najemnine niso usklajevale z rastjo cen, kar je vplivalo na s tem povezane prihodke. Za nepremičnine, ki jih imajo občine v upravljanju pri javnih zavodih, pa so občine praviloma sklenile ustrezne pogodbe, pri čemer pa niso dosledno izvajale nadzora nad upravljanjem, niso določale cenikov uporabnin in odločale o oddajah ter niso zagotovile izločanja prihodkov od oddaj in uporabnin v občinske proračune.

Računsko sodišče je občinam podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Deli vsebino