Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo) pri zagotavljanju preprečevanja nastajanja nevarnih odpadkov in ravnanja z njimi v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2021. Po mnenju računskega sodišča je bilo ministrstvo pri tem delno učinkovito.
Nevarni odpadki so tisti odpadki, ki kažejo eno ali več nevarnih lastnosti (na primer eksplozivno, vnetljivo, akutno strupeno, rakotvorno in podobno), neustrezno ravnanje z njimi pa lahko privede do neželenih vplivov na okolje ali zdravje ljudi. V letu 2020 je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS) skupaj nastalo 138.296 t nevarnih odpadkov, kar je predstavljalo 1,8 % vseh (nevarnih in nenevarnih) odpadkov skupaj. Nekaj manj kot 95 % nevarnih odpadkov je nastalo v okviru proizvodnih in storitvenih dejavnosti, preostalo so predstavljali nevarni komunalni odpadki. Med letoma 2016 in 2020 se je skupna količina nevarnih odpadkov povečala za 15,3 %.
Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot prednostni vrstni red upošteva hierarhija ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja odpadkov. Ministrstvo je posvečalo določeno pozornost preprečevanju nastajanja odpadkov, manj pa je bilo aktivnosti za preprečevanje nevarnih odpadkov. Cilji in ukrepi na področju preprečevanja nastajanja odpadkov so se namreč na preprečevanje nastajanja nevarnih odpadkov nanašali le delno, izvajanja veljavnih ukrepov pa ministrstvo ni spremljalo.
Na področju ravnanja z nevarnimi odpadki niso bili določeni konkretni cilji in ukrepi, ki bi veljali za vse nevarne odpadke skupaj. Bili pa so določeni cilji za posamezne tokove odpadkov, ki se posredno nanašajo na nevarne odpadke (na primer za baterije in akumulatorje, ki so lahko nevaren ali nenevaren odpadek). Prav tako so bila določena pravila za ravnanje zbiralcev, predelovalcev, odstranjevalcev, posrednikov ter prevoznikov nevarnih odpadkov, in sicer v Uredbi o odpadkih. Pravila ravnanja pa so bila določena še v drugih predpisih za posamezne tokove nevarnih odpadkov posebej.
Ministrstvo je spremljalo ravnanje z nevarnimi odpadki na podlagi podatkov, ki jih je zbirala Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) z informacijskim sistemom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: IS Odpadki). V IS Odpadki zbrani podatki so bili podlaga za zagotavljanje sledljivosti pošiljk nevarnih odpadkov ter spremljanje njihovega nastajanja in ravnanja z njimi, zaradi česar je pomembna kakovost poročanih podatkov v IS Odpadki. Kakovost zbranih podatkov je ARSO skušala zagotavljati s kontrolami, vgrajenimi v IS Odpadki, ter z nudenjem podpore uporabnikom IS Odpadki. Aktivnosti za nadgradnjo IS Odpadki, ki bi bile potrebne za vzpostavitev boljših kontrol za zajem in obdelavo podatkov, je ARSO v sodelovanju z ministrstvom in SURS pričela izvajati konec obdobja, na katero se nanaša revizija. Pred tem ARSO ni izvajala kontrole zbranih podatkov o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi v zadostni meri in jih ni poglobljeno analizirala. Tudi ministrstvo jih je analiziralo le na vsakih 6 let, in sicer v okviru priprave programa ravnanja z odpadki.
Računsko sodišče meni, da bi si moral Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (v nadaljevanju: IRSOP), ki opravlja nadzor nad ravnanjem z nevarnimi odpadki in ocenjuje, da je pogostost odkritih kršitev na področju ravnanja z odpadki še prevelika, prizadevati predvsem za povečanje obsega rednega nadzora ter pričeti s sistematičnim iskanjem zavezancev, ki nezakonito ravnajo z nevarnimi odpadki. Računsko sodišče je še ocenilo, da ministrstvo še ni zagotovilo sistemskega pristopa k sanaciji preteklih bremen, kljub temu da je bilo to predvideno s strateškimi akti, ter da bi moralo intenzivirati aktivnosti na navedenem področju.
Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila.
