Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo) pri izvedbi javnih naročil Analiza in ocena posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin in Študija ocene posledic za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti pri pripravi in izvedbi javnih naročil ter upravljanju s pogodbami.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo ministrstvo pri pripravi in izvedbi javnih naročil ter upravljanju s pogodbami neučinkovito.
Ministrstvo za utemeljitev potreb po obeh javnih naročilih ni pripravilo lastnih analiz in mnenj, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, katere strokovne vsebine potrebuje in zakaj jih ni mogoče zagotoviti na ministrstvu. Računsko sodišče ocenjuje, da ministrstvo ni v zadostni meri utemeljilo interesa za izvedbo javnih naročil. Ker zahteve ministrstva do izvajalca obeh javnih naročil niso bile določene na način, da bi bilo vsebino študije in analize mogoče ovrednotiti, ministrstvo ob zaključku izvedenih del po oceni računskega sodišča ni moglo preveriti, ali so bile zahteve naročnika v celoti izpolnjene. Poleg tega ministrstvo ni obvladovalo tveganja glede podvajanja vsebin obeh javnih naročil. Pred objavo javnega naročila analize in študije ni preverjalo, ali so katere izmed strokovnih vsebin, ki jih je nameravalo pridobiti z javnima naročiloma, v preteklosti že bile predmet javnega naročanja ministrstva ali drugega javnega naročnika v sklopu drugih analiz in študij. Prav tako ni preverilo, ali te vsebine še potrebuje glede na to, da je bil v času objave javnih naročil Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin že v veljavi, medtem ko se je ministrstvo v izhodiščih za oddajo obeh javnih naročil sklicevalo na to, da je navedeni predpis šele v pripravi. Ministrstvo pred izvedbo javnih naročil ni pripravilo in raziskalo različnih možnosti za pridobitev želenih strokovnih vsebin in jih ovrednotilo. Javni naročili je znotraj ministrstva izpeljala pristojna notranja organizacijska enota, v strokovnih komisijah za izvedbo obeh javnih naročil pa po oceni računskega sodišča niso bili vključeni predstavniki organizacijskih enot ministrstva, ki vsebinsko pokrivajo področja, ki so bila predmet obeh javnih naročil. Ministrstvo ni utemeljilo, na kakšni osnovi je določilo število ur potrebnega dela za izdelavo analize in študije, ki je bilo podlaga za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila. Prav tako ni argumentirano utemeljilo visoke vrednosti urne postavke.
Ministrstvo v razpisnih dokumentacijah pogojev glede tehnične in strokovne usposobljenosti ni določilo ustrezno. Pogoj glede zahtevane strokovne usposobljenosti članov strokovne komisije je bil določen preveč splošno in ni bil neposredno povezan s predmetom javnega naročila. Prav tako so bile zahteve glede strokovne usposobljenosti članov strokovnih komisij določene nejasno, zato ni bilo mogoče nedvoumno presoditi, ali so vsi člani strokovne komisije izpolnjevali predpisane pogoje.
Obe javni naročili je izvedel Zavod inkubator idej, ki v obdobju od leta 2016 do leta 2019 ni imel zaposlenih. Sredstva, ki jih je zavod na podlagi sklenjenih pogodb za analizo in študijo prejel od ministrstva, so v letih 2016 in 2017 predstavljala večino vseh prihodkov tega zavoda.
Izbrani izvajalec v ponudbeni dokumentaciji ni priglasil svojih podizvajalcev oziroma članov projektne skupine na način, ki ga določajo predpisi o javnem naročanju in kot je ministrstvo zahtevalo v razpisni dokumentaciji obeh javnih naročil. Delež storitev, ki naj bi jih opravili podizvajalci, ni razviden niti iz obeh sklenjenih pogodb, čeprav so obe javni naročili izvedli izključno podizvajalci. Ministrstvo je s tem odstopilo od pravil, ki jih določajo predpisi o javnem naročanju, iz katerih izhaja, da se lahko v podizvajanje odda zgolj del javnega naročila in ne celoten posel. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so poleg projektne skupine pri pripravi sodelovali tudi drugi izvajalci. Ministrstvo bi moralo v skladu s sklenjenima pogodbama opraviti preveritev izpolnitve pogodbenih obveznosti in pregledati rezultate pogodbenega dela, česar pa zaradi odsotnosti dokazov računsko sodišče ni moglo preveriti.
Ministrstvo je z analizami in študijami vsaj delno pridobilo strokovne vsebine, ki so bile relevantne za izvrševanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – "Zagotovimo.si hrano za jutri". Kljub temu pa se računsko sodišče v reviziji ni moglo opredeliti, ali so bile naročene in plačane strokovne vsebine tudi dejansko potrebne za izvrševanje pristojnosti ministrstva na tem področju, zato doseganja zastavljenih ciljev ni bilo mogoče preveriti.
