Skoči do osrednje vsebine

Revizija

Smotrnost poslovanja Javnega podjetja Uradni list

Zadnja sprememba:
28. 6. 2016

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

  • izrek mnenja o učinkovitosti vlade pri izvajanju pristojnosti lastnika Javnega podjetja Uradni list in pri določanju cen, povezanih z objavami v uradnem listu,
  • izrek mnenja o učinkovitosti SDH pri izvajanju pristojnosti lastnika Javnega podjetja Uradni list ter
  • izrek mnenja o učinkovitosti poslovanja Javnega podjetja Uradni list.

Revidirano obdobje:
od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2015

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-3/2014/3, sprememba št. 320-3/2014/8 z dne 26. 5. 2014 in sprememba št. 320-3/2014/34 z dne 4. 5. 2015
Datum: 11. 4. 2014

Opombe:

Učinkovitost poslovanja Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo smotrnosti poslovanja, da bi izreklo mnenje o učinkovitosti poslovanja Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d. o. o. (v nadaljevanju: javno podjetje Uradni list), o učinkovitosti Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) pri izvajanju pristojnosti lastnika javnega podjetja Uradni list ter pri določanju cen, povezanih z javnimi objavami v glasilu Uradni list Republike Slovenije (v nadaljevanju: uradni list), ter o učinkovitosti družbe Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju: SDH) pri izvajanju pristojnosti lastnika javnega podjetja Uradni list v obdobju od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2015.

Uradni list je javno podjetje, katerega edini lastnik je Republika Slovenija. Opravlja gospodarsko javno službo in tržno dejavnost. Gospodarska javna služba obsega zalaganje uradnega lista, pripravo za objavo in objavo uradnega lista ter vzdrževanje spletne strani uradnega lista, upravljanje, vodenje in koordiniranje Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije ter upravljanje sistema za elektronsko javno naročanje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje. Tržna dejavnost javnega podjetja Uradni list pa obsega izdajanje in prodajo knjig, časopisov, revij in periodike, posnetih nosilcev zvočnega zapisa ter drugo založništvo, pripravo tiskovnih sestavkov in druge s tiskarstvom povezane storitve, razmnoževanje in prodajo posnetih nosilcev zapisa, razmnoževanje in prodajo zvočnih zapisov, razmnoževanje in prodajo video zapisov ter razmnoževanje in prodajo računalniških zapisov, organiziranje strokovnih posvetovanj ter druge storitve, povezane z izdajateljsko-založniško dejavnostjo. V obdobju od leta 2010 do vključno leta 2014 je javno podjetje Uradni list ustvarilo 44,1 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje z opravljanjem gospodarske javne službe, preostalih 55,9 odstotka pa s tržno dejavnostjo. Javno podjetje Uradni list je dosegalo dobiček zgolj v letih 2011 in 2012, pri tem pa se mu je kosmati donos iz poslovanja znižal s 3.754.013 evrov v letu 2010 na 2.130.456 evrov v letu 2014, poslovni odhodki pa s 3.860.233 evrov v letu 2010 na 2.154.356 evrov v letu 2014. Skupni dobiček v letih 2011 in 2012 je predstavljal dobiček od gospodarske javne službe, medtem ko je v teh dveh letih javno podjetje Uradni list s tržno dejavnostjo ustvarilo izgubo.

Po mnenju računskega sodišča poslovanje javnega podjetja Uradni list v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bilo učinkovito.

Javno podjetje Uradni list prihodkov in odhodkov v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni evidentiralo tako, da bi bilo mogoče izdelati ločene izkaze po dejavnostih oziroma izdelati kalkulativne izračune cen posameznih proizvodov. Cene objav v uradnem listu morajo biti sorazmerne z dejanskimi stroški, drugače se lahko štejejo za nedovoljeno državno pomoč. Podlaga za določitev cen objav v uradnem listu bi moral biti izračun lastne cene objav, torej določitev vseh posrednih in neposrednih stroškov, povezanih z objavami v uradnem listu. Za obdobje, na katero se nanaša revizija, je javno podjetje Uradni list posredovalo dva izračuna kalkulativnih cen za leto 2010 in enega za leto 2015, ki pa jih ni bilo mogoče preveriti zaradi neustreznega evidentiranja.

V letu 2014 je javno podjetje Uradni list ustanovilo zavod JURIS, Inštitut za uporabno družboslovje (v nadaljevanju: zavod Juris), s katerim se je želelo prijavljati na razpise za črpanje sredstev Evropske unije. Ker zavod Juris ni uspel pridobiti sredstev, je javno podjetje Uradni list za zavod Juris začelo postopek likvidacije. Ustanovitev zavoda Juris ni bila smotrna, saj je imelo javno podjetje Uradni list zaradi poslovanja zavoda Juris stroške najmanj v znesku 109.900 evrov.

 

Javno podjetje Uradni list je pred obdobjem, na katero se nanaša revizija, kupilo nove poslovne prostore, ki pa so preveliki, zato presežne prostore poskuša bodisi prodati bodisi oddati, kar je po oceni računskega sodišča ustrezno.

Po mnenju računskega sodišča vlada ni bila učinkovita pri določanju cen, povezanih z javnimi objavami v uradnem listu, saj je potrjevala cene objav, ne da bi zahtevala izračun kalkulativnih cen objav. Vlada je pri prehodu na elektronsko objavo glasila uradni list določila cilj znižanje cen objav za 7 odstotkov. Cilj je bil dosežen, vendar pa računsko sodišče ni ugotovilo, da bi vlada doseganje cilja spremljala. Zaradi neustreznega evidentiranja in razmejevanja odhodkov pa računsko sodišče ne more podati mnenja, ali je vlada z odobritvijo cen objav v glasilu uradni list javnemu podjetju Uradni list omogočila ustvarjanje visokih dobičkov.

Vlada je v obdobju, na katero se nanaša revizija, odločala v vlogi skupščine le enkrat. Vlada ni bila učinkovita pri odločanju o porabi dobička, saj ni znala pojasniti, na podlagi katerih meril je odločila, da celoten dobiček ostane nerazporejen. Računsko sodišče ni podalo mnenja o učinkovitosti vlade pri izvajanju pristojnosti lastnika javnega podjetja Uradni list glede odločanja o sprejemu temeljev poslovne politike in razvojnem načrtu družbe ter opredelitvi dejavnosti, ker vlada v obdobju, na katero se nanaša revizija, o tem ni odločala.

Po mnenju računskega sodišča je bil SDH delno učinkovit pri izvajanju pristojnosti lastnika javnega podjetja Uradni list. Postopki SDH glede določanja višine bilančnega dobička, ki je izplačan lastniku, niso zapisani in ni razvidno, kako se določi predlog višine izplačila bilančnega dobička lastniku. SDH aktivno sodeluje pri odločanju o sprejemu temeljev poslovne politike in razvojnem načrtu družbe ter opredelitvi dejavnosti, saj je skupaj z javnim podjetjem Uradni list pripravil Strateški načrt poslovanja in razvoja Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d. o. o. za obdobje 2015–2019. Pri tem so pričakovanja SDH glede doseganja dobička večkrat nerealna, saj ne upoštevajo, da bi moralo biti pri opravljanju dejavnosti gospodarske javne službe pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Poleg tega bi moral SDH več pozornosti namenjati dobičkonosnosti posameznih tržnih dejavnosti, ki jih izvaja javno podjetje Uradni list.

Računsko sodišče je javnemu podjetju Uradni list, vladi in SDH podalo vrsto priporočil za doseganje večje učinkovitosti.

Deli vsebino